1. Pravljična ljubezen

Običajno prvo pravo ljubezen doživimo v mladih letih. Ob njej imamo magičen občutek, o katerem smo brali v pravljicah. Idealiziramo jo in mislimo, da je to ljubezen našega življenja, ki se ne bo nikoli končala.

Pogosto v tem obdobju počnemo to, kar naši bližnji pričakujejo od nas. V razmerju ne namenjamo pozornosti majhnim težavam in kar pozabimo na naša načela, saj verjamemo, da je vse tako, kot mora biti. Bolj nam je pomembno, kako naše razmerje izgleda navzven kot to, kako se mi ob tem počutimo. Prva ljubezen je tista, za katero trdijo, da vpliva na vse prihodnje.

Prva ljubezen nas nauči, da moramo v razmerju znati gledati tudi nase.

2. Zapletena ljubezen

Naša druga prava ljubezen je najbolj zapletena. Po tem ko smo preboleli prvo ljubezen, smo samozavestni in prepričani vase, da nas je ta izkušnja oziroma lekcija veliko naučila in iste napake zagotovo ne bomo več ponovili. Iz tega razloga se odločimo za popolnoma drugačnega partnerja – tako vsaj mislimo.

V tem razmerju smo običajno zelo prizadeti, partner z nami manipulira in laže. Zaradi naše zaljubljenosti vsako priložnost izkoristimo, da bi popravili odnos in ohranili razmerje. Vsak nov poskus pa vodi le še v večji neuspeh. Doživljamo pravo dramo z občasnimi trenutki velike sreče. Naša čustva so pod vplivom neskončnih poskusov rešitve razmerja.

Druga, zapletena ljubezen nas nauči, da nam mora partner vedno vračati isto mero ljubezni.

3. Odrasla ljubezen

Tretja zaljubljenost se pojavi povsem nepričakovano. Za trenutek že obupamo s čakanjem na novega partnerja in smo povsem zadovoljni sami s seboj. Ta ljubezen na prvi pogled nikakor ne ustreza našim predstavam o pravi ljubezni. Ne zdi se nam popolna. V resnici pa je to tista resnična ljubezen, ob kateri imamo občutek lahkotnosti in se jo ne da opisati z besedami.

V tem obdobju življenja nimamo več velikih pričakovanj. Ne izgubljamo časa s tem, da razmišljamo, kakšna bi prava ljubezen morala biti in pozabimo na vsa naša nenapisana pravila. Partnerja sprejmemo takšnega kot je. In enako dobimo v zameno, tudi partner sprejme nas - take kot smo.

Ta vrsta ljubezni nas nauči, da moramo biti to, kar smo. V ljubezni nikoli ni vse popolno. Ravno to je tisto, kar naredi ljubezen posebno.