Valentinovo vedno nosi s seboj "pozitivno sporočilo, to pa je prebujanje narave, ljubezen, prijateljstvo, drobne pozornosti", je za STA dejala Ana Beno z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete. "Valentin bo zaradi pozitivnega sporočila vedno in," dodaja.

V Sloveniji prvi začetki obeleževanja praznika na način, kot ga poznajo v zahodnoevropskih državah in ZDA, torej z obdarovanjem med zaljubljenci in ljubezenskimi voščili, segajo v konec 80. let prejšnjega stoletja, prve pa so se nanj spomnile cvetličarne.

To je bil čas političnih sprememb in začetkov demokratičnih procesov v državi, hkrati pa čas, ko smo v Sloveniji postopoma začeli prevzemati nekatere nove kulturne sestavine iz zahodnoevropskih držav in ZDA ali pa obujati tiste, ki jih je slovensko ljudsko izročilo nekoč že poznalo.

V slovenski kulturni dediščini je valentinovo znano kot dan, ko se začne prebujati narava. Odtod tudi rek, da ima sv. Valentin ključe od korenin. Ponekod pa velja za dan, ko se ptički ženijo.

V nekaterih krajih Prlekije pred valentinovim spečejo pecivo iz sladkega kruha. Pogačice, kot jim rečejo, položijo v grmovje ali na zunanje okenske police. Otroci jih gredo zjutraj pobirat v prepričanju, da so ostanki ptičje gostije.

Korenine praznika so poganske in so povezane z željami po novem življenju, plodnosti in rasti v pomladnem obdobju, ki je bil prvotno začetek novega leta.