Viadukt Črni Kal

Med vsemi premostitvenimi objekti na slovenskem avtocestnem sistemu je največji in najdaljši viadukt Črni Kal na primorskem avtocestnem odseku med Klancem in Srminom. Ta viadukt je dolg 1065 metrov, njegov najvišji steber pa je visok 95 metrov, so za STA pojasnili na Darsu.

Najdaljši pobočni viadukt je Ločica na štajerskem avtocestnem kraku med Vranskim in Trojanami. Dolžina njegove desne polovice, gledano v smeri proti Ljubljani, je 849 metrov, dolžina leve polovice pa 869 metrov.

Tekoči pregledi enkrat mesečno

Tragedija v Genovi.

Dars skladno z veljavnimi predpisi skrbi za izvajanje tekočih, rednih, glavnih, izrednih in detajlnih pregledov premostitvenih objektov. Tekoče preglede enkrat mesečno izvaja pristojna vzdrževalna služba Darsa v okviru obhoda trase. Redne preglede objektov izvajajo vsaki dve leti, glavne preglede pa vsakih šest let. Za izvajanje rednih in glavnih pregledov ima Dars sklenjeno pogodbo z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK.

Izredne preglede izvajajo v primeru izrednih dogodkov, kot so na primer elementarni dogodki (potresi, visoke vode, plazovi, požar), težke prometne nezgode in udarci vozil v objekt ter razlitje snovi, ki škodijo nosilni konstrukciji.

Viadukt Morandi danes po zrušenju.

Detajlni pregled pa izvedejo v primeru, da pri rednem ali glavnem pregledu ugotovijo potrebo po izvedbi sanacije objekta. Tak pregled služi kot osnova za projektiranje sanacije.

Dars: v Sloveniji ni objektov, ki bi bili v takem stanju, da bi bila ogrožena stabilnost konstrukcije

Glede tehničnega vidika današnjega zrušenja viadukta Morandi v Genovi, pri čemer je umrlo najmanj 22 ljudi, je po navedbah Darsa težko ugibati. Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah ni objektov, ki bi bili stari toliko kot ta viadukt. Prav tako ni nobenega, ki bi bil zasnovan na tak način, torej glede na fotografije s prekladno konstrukcijo, visečo na betonski natezni vezi.

Po poročanju italijanskih medijev je med poškodovanimi tudi 40-letna Tržačanka.

Kot so poudarili, analize pregledov kažejo, da v Sloveniji ni objektov, ki bi bili v takšnem stanju, da bi bila ogrožena stabilnost konstrukcije. Pri največjih objektih gre za kompleksne konstrukcije, ki so večinoma betonske in prednapete z jeklenimi kabli. Da se zgodi hipna porušitev, se mora zgoditi več neugodnih stvari hkrati. Da se kaj takšnega ne zgodi, pa je treba objekte redno pregledovati in pravočasno obnoviti, so še poudarili.