Velika noč

Velika noč ali narečno vuzem je najpomembnejši krščanski praznik, ko kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje. Praznovanje se razteza čez t. i. "veliki teden", ki traja od četrtka do ponedeljka in se nadaljuje vse do t. i. "bele nedelje", ki je teden dni za veliko nočjo.

Potek velikonočnega praznovanja

Velikonočni običaji se med posameznimi pokrajinami in krščanskimi državami deloma razlikujejo, a kljub temu obstajajo skupne vzporednice.

Priprave na samo praznovanje se začnejo že v četrtek pred veliko nočjo in pomenijo uvod v samo veliko nedeljo, ko praznovanje doseže vrhunec.

Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje, naslednjega dne, na veliki petek, pa je po tradiciji zapovedan strogi post, saj je tega dne Kristus po težkih mukah umrl na križu. V soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk oz. na veliko noč, še zadnjič v istem letu pa jemo velikonočna jedila še teden dni pozneje, na belo nedeljo.

Blagoslovljena jedila, ki jih gospodinje skrbno pripravijo v pleteno košaro in pokrijejo s slavnostnim prtičem, odnesejo običajno skupaj z otroki k blagoslovu. Vsako izmed jedil, ki mora biti obvezno v košari, ima svojo simboliko:

-       suho meso simbolizira Kristusovo telo,

-       rdeči pirhi (pisanice, pobarvana jajčka) predstavljajo kaplje Kristusove krvi,

-       hren s svojo ostrino simbolizira boleče žeblje,  

-       potica pa trnjevo krono.

Po blagoslovu gospodinje pospravijo košaro, saj se jedila iz nje kljub mamljivemu  vonju smejo jesti šele po nedeljski vstajenjski procesiji. To je posebno slavnostna maša, pri kateri se verniki skupaj z duhovnikom sprehodijo okrog cerkve in na čelu procesije nosijo kip vstalega Kristusa.

Nedeljo običajno preživimo v krogu svoje družine, velikonočni ponedeljek pa je že od nekdaj namenjen obiskom (pravijo, da tega dne nesemo pisanko k sorodnikom in prijateljem), ko podarimo in izmenjamo pirhe, ponekod tudi darila ali denar.

Zgodovina praznovanja

Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik.

Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov pa izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre (Ištar).

Poimenovanja velike noči:

slovenščina: velika noč ali vuzem

hrvaščina: uskrs

nemščina: Ostern

angleščina: Easter

italijanščina: Pasqua

španščina: Pascua

Velika noč med ljudmi

Praznovanje velike noči je med ljudmi zelo živo. Ta krščanski praznik je tudi državni praznik in zato dela prost dan, zato ga na nek način slavijo tako verni kristjani kot tudi pripadniki drugih ver in ateisti.

Zanimalo nas je, kako praznike preživijo kristjani. Prosile smo jih za krajše izjave.

Marija, 47 let: "Nekaj dni pred veliko nočjo temeljito počistimo v hiši in okoli nje (sovpada s spomladanskim čiščenjem). Nato pa pripravimo velikonočne jedi. Spečem kruh in obvezno orehovo ali makovo potico, skuham šunko, pripravim hren in pobarvam jajčka z naravnimi barvili, in sicer s čebulnimi olupki. Dobrote dam v košaro in pokrijem s prtom. Blagoslovljena jedila nesem v cerkev sama, saj so otroci že odrasli, zato pridejo le na »žegen«. Ko jedila prinesem domov, jih jemo že takoj po blagoslovu (pri nas doma ne čakamo na nedeljski zajtrk)."

Tomaž, 22 let: "Za praznike ne delam nič, ker se ne sme in mi tako ustreza. Veliko noč preživim z družino. Od velikonočnih jedil jem le kruh in potico, jajc, hrena in šunke pa ne maram. Običajno grem v nedeljo zjutraj k maši, ko je vstajenska procesija."

Andreja, 27 let: "Zame je velika noč cerkveni praznik, ki ga preživim v krogu svoje družine. Pripravim vsa potrebna jedila in s hčerko pobarvava pisanke, pri čemer zelo uživa. V soboto neseva »žegnat« vsaka svojo košarico z dobrotami, ki so značilne za veliko noč. Na nedeljsko jutro jemo velikonočne jedi in dan preživimo v krogu družine. Ponedeljek izkoristimo za obiske, izlete in druženja."

Skozi stoletja so se med ljudmi oblikovale različne vraže in pregovori, ki so povezani z veliko nočjo. In ker zime letos noče biti konec, se je dejansko potrdil več stoletij star rek: "Zelen božič, bela velika noč."

Kaj ima z veliko nočjo opraviti velikonočni zajček?

Dandanes se je začel med velikonočno simboliko pojavljati tudi velikonočni zajček, ki pa nima nič opraviti s krščansko tradicijo, ampak izhaja iz časa pomladnih festivalov, ki so jih na pomladno enakonočje prirejali v čast boginje Ištar (boginje pomladi in plodnosti). Iz teh festivalov bi naj bili ohranjeni zajčki, ki so simbol plodnosti in s tem novega življenja, ter barvana jajčka, ki so simbolizirala sončno pomladno svetlobo.

Kdaj bomo zopet praznovali veliko noč?

Pravoslavni verniki, ki so ena izmed vej krščanstva, praznujejo letos veliko noč teden za katoliki, torej 7. aprila.

Drugače je velika noč premakljiv praznik, torej ga vsako leto praznujemo na drug datum, in sicer ga praznujemo na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni.

No, da potešimo še radovednost … Naslednje leto bo velika noč šele 20. aprila in takrat bomo praznovali na isti datum oboji, rimokatoliki in pravoslavci.

Več iz rubrike Regionalček:

FOTO: Na OŠ Hrvatini "klicali" pomlad

Od mlinskega do sončnega kamna

Pa pojdimo v belo Ljubljano ...

Deli novico: