DVK je poročilo o izidu glasovanja na ponovljenem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru železniške proge Divača-Koper sprejela v četrtek. Za zakon je glasovalo 49,94 odstotka, proti pa 50,06 odstotka volivcev.

Ker pa kvorum 20-odstotne udeležbe ni bil dosežen, zakon ni bil zavrnjen. Na ponovljenem glasovanju je imelo pravico glasovati 1.711.510 volivcev, glasovalo pa jih je 257.139 oz. 15,01 odstotka vseh. Število volivcev, ki so glasovali proti, je tako predstavljalo le 7,45 odstotka vseh volivcev.

Kovačič: projekt je predrag

Kovačič tako tudi v drugo ni uspel z glasom ljudstva preprečiti uveljavitve zakona, ki mu ves čas ostro nasprotuje, saj meni, da je projekt, ki ga zakon opredeljuje, predrag, začrtana finančna konstrukcija pa gojišče za korupcijo in oškodovanje davkoplačevalcev.

Na prvem glasovanju septembra lani je na referendumu ob 20,55-odstotni udeležbi zakon podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je bilo 46,47 odstotka. A Kovačič se je že takrat na poročilo o izidu glasovanja na referendumu pritožil na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so po po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid.

Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo.

Zakon verjetno še nekaj časa ne bo začel veljati

Vrhovno sodišče je po tej sodbi ustavnega sodišča ugodilo Kovačičevi pritožbi in sledilo usmeritvam ustavnega sodišča. V obrazložitvi so med drugim izpostavili, da je vlada s proračunskimi sredstvi financirala nedopustno enostransko kampanjo.

Vendar Kovačič ne priznava niti ponovljenega glasovanja, na katerem vlada ni sodelovala kot organizator referendumske kampanje, saj je bil po njegovi oceni ponovljen referendum "še en poskus v enakih okoliščinah". Okoliščine so po njegovi oceni ostale nespremenjene oz. so se celo poslabšale, odvisnost rezultata referenduma od pogojev za enakovredno sodelovanje vseh akterjev v kampanji pa neposredna. Referendum tako tudi v drugo ni bil pošten, je prepričan Kovačič, ki bo podrobnosti pritožbe novinarjem predstavil v torek.

Kdaj se bodo začela pripravljalna dela?

Zakon tako verjetno še kar nekaj časa ne bo začel veljati, naloga nove vladne koalicije, če bo do nje prišlo, pa bo tudi sprejem odločitve, kako naprej s projektom. Evropska komisija je sicer že pred drugim referendumskim glasovanjem sprostila pot za uporabo 44 milijonov evrov sredstev EU za pripravljalna dela, po referenduma pa še 109 milijonov evrov nepovratnih sredstev za samo izvedbo projekta nove železniške povezave med Divačo in Koprom, ki jih je Slovenija pridobila na t.i. blending razpisu v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope.

Pripravljalna dela bi se tako lahko že začela, a se vsaj za zdaj še niso. Kakšna pa bo usoda zakona in koncepta gradnje drugega tira po metodi javno-javnega partnerstva prek projektnega podjetja 2TDK, pa je še vedno neznanka.