Do vprašanja pogajanj in sklepanj dogovorov s sindikati javnega sektorja se je vladna služba za zakonodajo opredelila na prošnjo vlade. V mnenju pa je izpostavila, da bi izvajanje takšne bistveno nove politike na področju plač - z morebitnim predlaganjem nove zakonodaje - imelo dolgoročne ali trajne finančne posledice za državo in s tem tudi za kreiranje politik prihodnjih vlad s polnimi pooblastili.

Na podlagi navedenega služba meni, da ta pogajanja načeloma ne predstavljajo tekočega posla, "razen če bi se izkazalo, da je to potrebno, da se odvrnejo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države".

Kot so zapisali, zakon o stavki sicer določa, da morajo stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor, vendar pa je treba to določbo razumeti tudi v kontekstu opravljanja tekočih poslov. Navedeno po mnenju službe velja tudi za sindikate, "ki bi morali pri stavkovnih aktivnostih upoštevati bistveno spremenjene okoliščine, ki so posledica opravljanja zgolj tekočih poslov vlade".

V koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, sicer od vlade še vedno pričakujejo, da bo odločala o sklenitvi dogovora z njimi. Kot so sporočili v ponedeljek, so ji za to dali teden dni časa. Prepričani so, da ne le da pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev sodijo med tekoče posle, temveč bi si vlada glede na možne posledice stavkovnih aktivnosti tudi v času opravljanja tekočih poslov morala prizadevati doseči dogovor s stavkajočimi sindikati.