Dovolj je diktature Bruslja in Berlina, je poudaril Čuš, ki sta se mu na novinarski konferenci v Ljubljani pridružila madžarski in hrvaški kolega Marton Gyongyösi in Frano Čirko. "V razpravi o prihodnosti EU pogrešamo socialno dimenzijo," je dejal slovenski poslanec, ki je prepričan, da jim bo v Sloveniji uspelo zbrati zadostno število podpisov.

Vsi govorci so izpostavili beg možganov, predvsem mladih ljudi, iz manj razvitih v bolj razvite članice EU. Po navedbah Čirka je Hrvaško v zadnjih treh letih zapustilo več kot 300.000 ljudi. "Ključni razlog za odhod so razlike med plačami v naših in ciljnih državah, v hrvaškem primeru je to predvsem Nemčija," je opozoril. Kot je dodal, EU v "masovnem eksodusu mladih ljudi iz naših držav" ne vidi težave. Poslušamo hvalospeve mobilnosti delovne sile v EU, a mladi odhajajo žalostni in s kepo v želodcu, je prepričan.

Problem EU

"Nič nimamo proti temu, če kdo želi zapustiti svojo državo in oditi po neko novo delovno oziroma življenjsko izkušnjo, to je zelo koristno. A če so ljudje prisiljeni zapustiti svojo državo zaradi razlik v plačah, mora EU to opredeliti kot problem," je izpostavil Čirko.

Evropsko državljansko pobudo so marca lani zagnali predstavniki iz osmih držav srednje in vzhodne Evrope - Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Madžarske, Latvije, Poljske, Romunije in Slovaške. Njihova želja je z zbranimi podpisi prek mehanizma, ki ga je uvedla lizbonska pogodba, vplivati na oblikovanje nove zakonodaje na ravni EU, je pojasnil Gyongyösi.

Doslej zbrali okoli 200.000 podpisov

Doslej so po njegovih ocenah prek spleta in fizično, prek natisnjenih obrazcev, zbrali okoli 200.000 podpisov, od tega več kot 100.000 na Madžarskem. Pričakuje pa dodatni zagon, saj se pobudi pridružujejo nove države, kot je Slovenija, pa tudi nove organizacije.

"To ni politično in ne ideološko vprašanje," je zagotovil Gyongyösi. Pri širjenju svoje ideje sodelujejo tako s sindikati kot delodajalci, strankami vseh političnih polov, organizacijami civilne družbe, predstavniki gospodarstva in drugimi.

Razlik ne bo mogoče odpraviti čez noč

Pobudnikom je jasno, da razlik v plačah po EU ne bo mogoče odpraviti čez noč. Želijo pa, da EU med svoja temeljna načela vključi cilj plačne unije, torej istega plačila za isto delo kjer koli na svojem ozemlju.

Prav tako si želijo reforme kohezijske politike, ki bi bolj pomagala zmanjševati razlike med državami z usmerjanjem v krepitev konkurenčnosti, v izobraževanje, urjenje ter raziskave in razvoj v manj razvitih evropskih državah. Nad takšno kohezijsko politiko bi moral po njihovem prepričanju bdeti novo imenovani evropski komisar.

Del pobude pa se usmerja tudi neposredno k državam članicam, ki morajo prav tako z lastnimi gospodarskimi reformami delati v pravi smeri, je spomnil Gyongyösi. Tako si na primer na Madžarskem želijo, da premier Viktor Orban ne bi več oglaševal Madžarske kot države s poceni delovno silo in prilagodljivo delovno zakonodajo, pač pa bi tudi državni vrh ščitil delavce in njihovo pravico do poštenega plačila.