Zavrnitve delegiranega akta za dodelitev izjeme Hrvaški, ki ji Slovenija odločno nasprotuje, torej danes ni pričakovati, niti kakšne večje razprave o teranu ne, zgolj ponovitev znanih stališč vpletenih strani.

Minister Židan bo znova izpostavil slovenske argumente in opozoril na problematiko v povezavi z obsegom pooblastil Evropske komisije pri sprejemanju delegiranih aktov v tem primeru.

Evropska komisija, ki je doslej na te očitke odgovarjala, da deluje popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo, bo po pričakovanjih prav tako ponovila svoje argumente.

Rok za ugovor se izteče v sredo. Zavrnitev je tako teoretično še mogoča, a v praksi skoraj neizvedljiva.

Akt je namreč mogoče zavrniti z absolutno večino v Evropskem parlamentu ali s super kvalificirano večino članic, kar pomeni, da bi moralo proti glasovati 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva.

Zahtevano večino je v primerih, ko gre za interes dveh članic, izjemno težko pridobiti, saj se načeloma države ne želijo izpostavljati in postavljati po robu komisiji, če ne gre za njihove lastne interese.

Minuli teden je propadel tudi poskus zavrnitve akta o teranu v Evropskem parlamentu.

Delegirani akt bo tako kmalu začel veljati. Slovenija je doslej napovedovala, da bo v primeru uveljavitve uporabila vsa pravna sredstva za njegovo spodbijanje, tudi tožbo proti komisiji na Sodišču EU.

Tožbo je mogoče vložiti dva meseca po uveljavitvi akta, ki je predvidena kmalu po izteku roka za ugovor. Rok za vložitev tožbe naj bi se tako iztekel septembra. Slovenija naj bi tožbo pripravila do začetka septembra.