Sovjetski Sputnik 1, prvi umetni satelit v Zemljini orbiti, je v vesolje poletel 4. oktobra 1957. 83 kilogramov težek satelit je okoli Zemlje krožil s hitrostjo 24.500 kilometrov na uro. Sovjetska zveza je s tem svojim hladnovojnim rivalom, demokratičnim ZDA, pokazala, kako je tudi pod komunizmom znanost napredovala.

V ZDA je Sputnik poskrbel za pravi šok, tako zaradi prestiža, da je komunistična Sovjetska zveza prehitela ameriške znanstvenike, kot tudi zaradi varnostnih vprašanj. Dejstvo, da so Sovjeti lahko v vesolje poslali satelit, je namreč pomenilo tudi, da imajo na voljo zelo zmogljive rakete, ki lahko nosijo ne le neškodljive satelite, ampak tudi bojne konice.

Nov šok je za zahodni svet sledil že mesec dni kasneje. 3. novembra 1957 je proti vesolju poletel večji Sputnik 2, ki je tehtal 508 kilogramov. Z njim pa je v vesolje poletela tudi kake tri leta stara psička Lajka, ki je bila pred vesoljsko kariero le eden izmed moskovskih potepuških psov. Izbrali so jo zato, ker so menili, da so potepuški psi že vajeni življenja v ostrih pogojih in lakote.

Sputnik 2 je krožil okoli Zemlje s hitrostjo 29.000 kilometrov na uro. Zelo natančni pripomočki so na Zemljo oddajali podatke o Lajkinem dihanju, utripu srca, o krvnem pritisku in o količini zraka, ki ga Lajka sprejema, na krovu pa je bila tudi kamera.

Psička naj bi v posebni kabini, ki so jo namestili poleg merilnih naprav, v breztežnosti preživela šest dni. Sovjetski znanstveniki so tudi trdili, da so jo evtanazirali, še preden ji je zmanjkalo kisika. Kasneje se je sicer izkazalo, da je verjetno poginila že po nekaj urah zaradi napake z ogrevanjem vesoljskega plovila. A to so ruski znanstveniki razkrili šele leta 2002.

Tehnologija za povratek tedaj sicer tako ali tako še ni bila razvita, tako da je bilo že ob izstrelitvi jasno, da Lajka poleta ne bo preživela. Sputnik 2 je, potem ko je izpraznil svoje baterije za oddajanje podatkov, okoli Zemlje krožil še do 14. aprila 1959, nato pa med strmoglavljanjem proti Zemlji v atmosferi razpadel in zgorel.