ZA STENAMI HLADNIH BIVALNIKOV TOPLO VZDUŠJE: Dnevni center za ljudi z obrobja uspešen že 10 let

Goriška

Nova Gorica ima že 10 let dnevni center za uporabnike prepovedanih drog. Za stenami v zimskem času hladnih kontejnerjev družbo, pogovor, možnost vzdrževanja osebne higiene ali topel obrok poiščejo tudi številni drugi, od brezdomcev, migrantov do mladostnikov brez doma. Zaupanje je tisto, kar omogoča uspešnost programa, pravijo sodelavci centra.

Zaupanje je osnova za uspešno delo z uporabniki drog, pravi Luka Mrak, socialni delavec, ki na terenu dela z uporabniki drog in drugimi uporabniki storitev Šentovega novogoriškega dnevnega centra. Na terenu pokrivajo celo Severno Primorsko, od Bovca do Vipave, Banjško planoto, Brda in del Krasa. S sodelavci, nekateri so v Šentu zaposleni, drugi so tu preko javnih del ali kot prostovoljci, se vsak dan odpravijo na teren. Večinoma potujejo s starim kombijem, ki ga je že malo načel zob časa in so ga sami predelali, tako da v njem lažje prevažajo sanitetni material.

Prihodnje leto dobijo nov kombi. Pridobili so sredstva ministrstva za zdravje. Ekipi se bo pridružil tudi diplomirani zdravstvenik. "Človek z zdravstveno izobrazbo bo lažje pospremil uporabnika k zdravniku in se tam pogovarjal," pove Mrak, ki pričakuje, da bodo s tem še izboljšali oskrbo uporabnikov.

Po Novi Gorici se odpravijo tudi s kolesom. "Tako smo bolj vidni in se lažje približamo uporabnikom. S sodelavcem imava že razširjeno mrežo, ljudje naju poznajo in sami navežejo stik z nama. Redko midva iščeva uporabnike na terenu," pojasni sogovornik.

Tudi kontejnerje so uredili po svojih močeh: pisarne za zaposlene, dnevni prostor s knjižnico in računalniškim kotičkom, kopalnice in kuhinja za uporabnike, skladišče, pralnica ... Prostore nam razkaže Martina Pavlin Pavletič, ki v Šentu dela preko javnih del in se pohvali, da je to "najboljša služba, kar sem jih imela doslej".

Za kontejnerji so Šentovi sodelavci in uporabniki uredili vrt. "Poglejte tiste klopi, uredil jih je eden od naših uporabnikov. Zelo je spreten in priden. Poleti je opravljal delo v splošno korist in se je izkazal," Mrak veselo pokaže čez okno. Kot pove, kakršna koli možnost dela za njihove uporabnike pomeni nekaj zelo pozitivnega - spodbudo, potrditev, da znajo in da je njihovo delo cenjeno.

Prav tega spretneža pozneje srečamo v parku sredi mesta. Danes ima slab dan, ugotavlja Mrak. Kljub temu nam na Mrakovo pobudo pove, kako je poleti urejal okolico nekega objekta, popravljal ograjo in naredil stopnice. Ko pripoveduje, kako je šolarjem pokazal uporabo električnega orodja, se zadovoljno nasmehne in jeza za trenutek izgine z obraza.

Ob tem pristopi njegov kolega. "Napišite, da potrebujemo varno sobo! Kjer koli si uredimo mesto, nas preganjajo," pove odločno. Mrak pritrdi. Po njegovih besedah je zdaj pobuda za ureditev varne sobe za uživanje drog prišla tudi od ljudi, ki vidijo, da uporabniki injicirajo drogo na javnih mestih.

Uporabniki imajo v središču mesta svoje "stalne lokacije", med sabo se delijo na nekakšne razrede, ki se redko družijo. Včasih pride tudi do sporov. Če pa bi prišlo do nekega zunanjega "izziva", bi se povezali, pravi Mrakov sodelavec na terenu Sandi Fiegl.

Čez cesto obiščemo enega novogoriških "starosti" življenja za cesto. S socialnim delavcem se takoj zatopita v pogovor. Čez praznike so mu Šentovi sodelavci omogočili obisk groba njegove nedavno umrle mame, na katero je bil zelo navezan. "V dneh okoli prvega novembra se skupaj odpravimo tudi na grobove. Obiskat njihove svojce pa tudi že umrle uporabnike," pove Mrak. S smrtjo se večkrat srečajo. "Najtežje je, ko pridemo kako jutro na delo in izvemo, da je kdo izmed naših uporabnikov umrl," se strinjata s Fieglom.

Fotografija je simbolična.

Pri svojem delu včasih srečata tudi koga poznanega. "Srečal sem denimo prijateljevo hčerko. Mislim, da sem jaz vložil več naporov za ugodnejši razplet zgodbe kot on. Tako to je, ko delaš na tem področju in veš več kot ostali ljudje," pove Fiegl, sicer tudi oče treh otrok, najmlajša je najstnica. "Z njo se pogovarjam, veliko ve o mojem delu, a ne morem ji vsega preprečiti. Odgovornost je njena," Fiegl umirjeno odgovori na vprašanje, kako službene izkušnje vplivajo nanj kot očeta.

Šentov program ni primarno namenjen doseganju abstinence uporabnikov. Vsi si tega niti ne želijo, a če kateri izrazi to željo, mu pomagajo, pove Mrak. Ko se sprehajamo po mestu, da Mrak in Fiegl pregledata znane lokacije, ali je treba odstraniti kako uporabljeno iglo ali brizgo, Fiegl zadovoljno našteva: "V tej trgovini dela dekle, ki ji je uspelo. Vidiš tistega na drugi strani ceste? Tudi njemu je uspelo."

Za konec obiščemo še enega od bivših uporabnikov Šentovih storitev. "Že štiri leta je čist," pove Mrak, vidno ponosen na dolgoletnega znanca. Zgovoren moški med prsti stiska cigaretni ogorek, ko govori o svoji izkušnji. "Ko sem se vrnil iz programa odvajanja v vsakdanje življenje, je bilo sprva težko. Vsak dan sem razmišljal, po kateri poti bom šel domov, da ne bom srečal starih znancev," pove odkrito. Otrok je tisto, kar ga je spravilo s poti odvisnosti od drog in alkohola. Ko omenim, kako ponosen je Mrak na njegov uspeh, se mu obraz razleze v širok nasmešek.

Tudi Šentovi sodelavci svojo službo opravljajo z nasmeškom, ob tem pa priznavajo, da službo težko odklopijo. "Naš delovnik traja do 15.30. A težko je tudi popoldne nekam iti in ne srečati nekoga, ki ga poznaš iz službe. V naše programe namreč ne prihajajo le lokalni prebivalci, ampak tudi ljudje z Obale, iz osrednje Slovenije, celo tujci," pove strokovna vodja programov Meta Rutar.

Mrak ob tem izpostavi, da na ulici zadnje mesece opažajo vedno več mladih, starih 18 ali 19 let, ki so iz različnih razlogov odšli od doma. "Na terenu jih srečujemo, ker se družijo z našimi uporabniki. To ni najboljša družba za mladega človeka. Obstaja namreč tveganje, da zaradi druženja z ljudmi, ki stisko zasvojenosti preživljajo že leta, tudi sami ne vidijo perspektive in drugih izbir v življenju." Šentove sodelavce ta nova realnost, ki jo zaznavajo tudi nevladniki drugod po Sloveniji, žuli. Radi bi jo predstavili odgovornim v lokalnih skupnostih, da se poišče primerna rešitev za te mlade. Upajo, da bo do pogovora prišlo še letos.

Deli novico: