Na sestanku 23. maja so se sestali predstavniki sedmih institucij, ki si prizadevajo za pripravo novega slovarja slovenskega jezika. V projektu bodo sodelovale univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter Institut Jožef Stefan, zavod Trojina ter podjetji Alpineon in Amebis.

Sestanka, na katerem so se dogovorili o izdelavi koncepta slovarja sodobnega slovenskega jezika, se je udeležilo več kot 30 raziskovalk in raziskovalcev iz sodelujočih institucij.

Koncept temelji na izhodiščih predloga za sodobni slovar slovenskega jezika, ki je v javni obravnavi od maja 2013, je razvidno iz sporočila za javnost na spletni strani pobudnika ustanovitve konzorcija - Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

V centru, ki ga sestavlja pet članic ljubljanske univerze, so sicer poudarili, da je stanje na področju raziskovanja sodobne slovenščine ter jezikovnih tehnologijah in virih za slovenščino "precej zaskrbljujoče".

Število govorcev slovenščine po njihovem namreč ne zagotavlja, da bi se viri in tehnologije lahko razvijali zgolj znotraj komercialnega okolja, Slovenija oziroma njene institucije, ki bi morale skrbeti za razvoj jezika, pa še niso uspele zagotoviti ustreznega institucionalnega okvira, kjer bi potekal stalen, načrten in sistematičen razvoj jezikovno specifičnih tehnologij.

"Brez tega ni mogoče pričakovati, da bo slovenščina v prihodnjem digitalnem okolju obdržala enakovreden status z drugimi evropskimi jeziki," opozarjajo.

V centru si zato prizadevajo vzpostaviti in vzdrževati temeljne digitalne jezikovne vire ter jezikovnotehnološka orodja za sodobni slovenski jezik - ta naj bi bila praktično uporabna in prosto dostopna vsem uporabnikom slovenskega jezika po svetu.

"Gre za naloge, ki jih v tem trenutku v slovenskem prostoru celostno ne opravlja nobena ustanova - zlasti v zadnjem desetletju nastali jezikovni viri in orodja za slovenščino tako ugašajo, so nedostopni ali zaradi neposodabljanja in nevzdrževanja zastareli," so zapisali,

Prepričani so, da bi tovrstna nadzorovana distribucija javno financiranih, odprtokodnih in prosto dostopnih jezikovnih virov ter orodij sledila vzoru evropskih in distribucijskih centrov za druge jezike, kakršna je Evropska agencija za jezikovne vire, Sprakbanken za švedski jezik ali TST-Centrale za nizozemščino.