Dragonja je tako v razpravi na današnji seji odbora DZ za finance, ki na predlog Levice razpravlja o tem, da bi ustavili prodajo deleža NLB, ki ga še ima v lasti država in ga mora po zavezah Evropski komisiji prodati do konca prihodnjega leta, ter celotno prodajo Abanke, dopustil možnost, da Abanke ne bi prodali. "Pregledali bomo, kaj bi pomenila zadnja banka v državni lasti. Če bi ostala, je treba spremeniti strategijo upravljanja z državnim premoženjem," je povedal.

Po njegovih besedah bi lahko banka sama povrnila državno pomoč v višini približno 770 milijonov evrov. "To pomeni, da mora banka iz svojih sredstev poplačati državno pomoč minus dividende in minus učinki kompenzacijskih ukrepov; v vsakem primeru bi šlo za okoli 600 milijonov evrov," je navedel. Kot je omenil, takšni primeri obstajajo, a so navadno banke prodale del svoje dejavnosti in s tem povrnile državno pomoč.

"Scenarij neke popolnoma nove alternative za Abanko se v danem primeru sicer tudi preučuje, a se o tem še nismo pogovarjali z banko. A treba ga je razumeti kot izrazito večplasten primer," je izpostavil Dragonja. Sistemski vidik je pri tem pomemben in na ministrstvu ga po njegovih navedbah ne podcenjujejo. A, kot je dejal, ta vseeno izgublja pomeni, saj se finančni trgi v Evropi zelo integrirajo. Ob tem država lahko proticiklično politiko izvaja na druge načine, ne prek bančnega sistema.

Tudi predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidija Glavina je odboru glede Abanke povedala, da SDH izvaja to, kar piše v strategiji. "Status trenutnega postopka je zbiranje nezavezujočih ponudb," je dejala. Glede morebitne spremembe lastniške usode Abanke pa je dodala: "Edini način, da se spremeni, je, da se spremeni strategija. SDH bo temu sledil."