Svetloba, ki jo na Zemljo pošilja sonce, je elektromagnetno valovanje, sestavljeno iz različnih valovnih dolžin, človeško oko pa različne valovne dolžine sončevega sevanja zazna kot različne barve, piše Siol.net.

Sončna svetloba se na svoji poti do naših oči zaletava v molekule različnih plinov, ob tem pa se del različnih valovnih dolžin razprši. Daleč največji delež ozračja predstavljajo molekule dušika in kisika, zato se najpogosteje razpršijo krajše valovne dolžine, ki jih naše oko zazna kot modro ali vijoličasto barvo. Čez dan, ko je sonce nad nami, tako sončna svetloba prepotuje ravno pravšnjo razdaljo, da naše oči zaznajo modro barvo neba.

Ko pa je sonce nizko nad obzorjem, pri vzhodu ali zahodu, pa morajo njegovi žarki do naših oči skozi ozračje Zemlje prepotovati veliko daljšo pot. To pomeni, da so se krajše valovne dolžine večinoma razpršile, še preden je svetloba prišla do nas. Vidimo lahko samo še dolge valovne dolžine s konca svetlobnega spektra, ki jih človeško oko zazna kot rdečo ali oranžno barvo, pojasnjuje Siol.net.