Praprotnikova zaposlitev v NLB botrovala zahtevi SDS za izredno sejo DZ

Izredno sejo DZ so zaradi zaposlitve nekdanjega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roka Praprotnika v NLB na mestu direktorja centra za skladnost poslovanja zahtevali v poslanski skupini SDS. Na seji naj bi obravnavali politiko zaposlovanja v podjetjih v večinski lasti države in problem sistemske korupcije.

"Leva opcija vedno poskrbi, da ima na položajih svoje ljudi," je zahtevo za sklic seje pojasnil poslanec SDS Vinko Gorenak. Ob Praprotnikovem prihodu v NLB se mu postavlja ogromno vprašanj, vendar mu vodstvo banke nanje ni odgovorilo.

Po mnenju SDS Praprotnikov primer ni osamljen, saj do podobnega kadrovanja prihaja v bančništvu, nevladnih organizacijah, podjetjih v državni lasti, sindikatih in drugih javnih zavodih. V SDS zato predlagajo vrsto sklepov, med drugim naj bi vlado pozvali k sprejemu ustreznih sprememb zakonodaje, ki bi omejile oz. odpravile sistemsko korupcijo.

Praprotnik se je v NLB zaposlil s 1. aprilom, kot namestnik predsednika KPK pa je odstopil novembra lani. "Če me danes vprašate, ali bi se prijavil še enkrat: vedel sem, da bo vrag skočil na plan, kot se je tu zgodilo, ker vem, česa so sposobne določene politične stranke. Ampak ravno to delo, ki sem ga prevzel, je logično nadaljevanje dela, ki sem ga opravljal," pa je očitke komentiral Praprotnik.

France Arhar je v petek na seji odbora DZ za notranje zadeve odstopil z mesta člana in predsednika nadzornega sveta NLB. O zaposlitvi Praprotnika, ki je kot član senata KPK lani preiskoval tudi ravnanje NLB glede sodelovanja z družbo Korn Ferry, je Arhar dejal, da so bili postopki glede na izjave uprave banke vodeni korektno in v skladu z internimi pravili.

Arhar pa je izpostavil tudi etični vidik tovrstnih zaposlitev. Dejal je, da je imel tudi sam izkušnje s ponudbami v času vodenja centralne banke oz. tik po njem, a je ocenil, da sprejeti določene službe ne bi bilo primerno, čeprav ni bilo eksplicitno prepovedano po predpisih.

Pred preiskovalno komisijo o bankah prihajata Židan in Janković

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je v začetku marca razširila nabor prič. Odločila se je, da bo na zaslišanja povabila tudi vodstvo nekdanje agencije za upravljanje kapitalskih naložb, nekdanje finančne ministre, nekdanja premiera Boruta Pahorja in Janeza Janšo ter ljubljanskega župana Zorana Jankovića in kmetijskega ministra Dejana Židana.

Pred komisijo bosta tako v sredo stopila Židan in Janković. Komisija je sicer decembra lani kot prva zaslišala nekdanja guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija in Marka Kranjca.

V začetku marca se je komisija tudi odločila, da bo na ljubljansko okrajno sodišče vložila novo zahtevo za odreditev dokumentacije NLB, NKBM, Abanke, Banke Slovenije in KPK. Specializirano državno tožilstvo pa da bo zaprosila za dokumente, ki se navezujejo na nepravilnosti in sume kaznivih dejanj v treh največjih slovenskih bankah.

Poleg tega je komisija sklenila, da bo na sodišče naslovila prošnjo za zaslišanja pri vprašanjih, na katera priče pred komisijo niso ali ne bodo želele odgovarjati. Za zdaj se zaslišanje prek sodišča obeta viceguvernerki Banke Slovenije Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu predsedniku KPK Goranu Klemenčiču in nekdanjemu predsedniku NLB Marjanu Kramarju.

Začetki komisije segajo v lansko spomlad. Njen cilj je ugotoviti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države. Pregledati želi sporno kreditiranje podjetij v obdobju od leta 1992, pri tem pa je vsaj doslej imela težave z zbiranjem dokumentov.

SLS in NSi zahtevata podrobna Židanova pojasnila o ustanavljanju gospodarske družbe Slovenski gozdovi

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje se bo v sredo na nujni seji lotil problematike ustanavljanja nove državne gospodarske družbe Slovenski gozdovi. Zahteva za sejo je prišla iz vrst SLS in NSi, kjer od kmetijskega ministra Židana pričakujejo razkritje podrobnosti ustanavljanja družbe.

Vodji poslanskih skupin SLS in NSi, Mihael Prevc in Matej Tonin, sta ob predstavitvi zahteve za sejo odbora poudarila nujnost javne razprave, saj je postopek ustanavljanja nove gospodarske družbe po njunih ocenah povsem netransparenten in nestrokoven.

Po Toninovih besedah obstaja že sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki formalno upravlja z gozdovi, zato bi bilo veliko bolj racionalno, da bi tega zgolj preoblikovali na način, da bi bilo njegovo upravljanje učinkoviteje.

Toninu in Prevcu se prav tako zdi sporno, da naj bi država za novo gospodarsko družbo namenila 11 milijonov evrov zagonskih sredstev in da naj bi se z evropsko investicijsko banko pogovarjala o več desetmilijonskem posojilu.

Židan je nedavno pojasnil, da bodo skušali prek nove družbe pomagati pri reševanju krize v gozdarstvu. Osnutek zakona je že predstavil koaliciji, upa pa, da ga v najkrajšem času tudi uskladijo. Novoustanovljena družba bo, tako minister, upravljala in gospodarila z državnimi gozdovi, njena naloga ne bo trgovanje z lesom.