Kot je za STA povedal direktor področja preiskav v sektorju škod na Zavarovalnici Maribor Robert Ciglarič, tudi samega pojma zavarovalniške prevare v pravni terminologiji ni mogoče zaslediti. V praksi so to vsi škodni dogodki, kjer oškodovanci s prirejenimi okoliščinami dogodka skušajo priti do izplačila škode in si tako pridobiti protipravno premoženjsko korist. "Če bi namreč dogodek prikazali tako, kot se je dejansko zgodil, ne bi bili upravičeni do izplačila škode," pravi Ciglarič.

Kot je dejal, zadnja leta prevare odkrivajo na tako rekoč vseh segmentih zavarovanj, največ jih še vedno zasledijo pri avtomobilskih, precej pa je odkritih prevar tudi na področju premoženjskih škod ter škod s področja civilne odgovornosti, ko ljudje prijavljajo telesne poškodbe na javnih mestih, zavarovalnica pa tega praktično ne more preveriti.

"V zadnjih štirih letih število preiskanih zadev povečujemo tudi do 30 odstotkov letno. Zaradi bolj natančne zaznave takih poskusov v skoraj 40 odstotkih zadev, ki se jih lotimo raziskati, ugotovimo sume prevar, kar na letni ravni za nas pomeni okoli tri milijone evrov prihranka," je dejal Ciglarič in dodal, da jim nov informacijski sistem omogoča neposreden vpogled v prijavljene škode, tako da zdaj niso več odvisni izključno od cenilcev.

Natančne statistike o goljufijah ni

Natančne statistike o tem, koliko slovenske zavarovalnice zaradi goljufij letno izplačajo več škod, kot bi jih morale, ni, zato pa svetovne študije po besedah Ciglariča ocenjujejo, da se delež prevar glede na zbrano premijo giblje med desetimi in 15 odstotki. Glede na to, da je pri nas goljufanje zavarovalnic še vedno družbeno bolj sprejemljivo kot v drugih zahodnih državah, pa domneva, da je ta odstotek še nekaj višji.

V Zavarovalnici Triglav so leta 2012 zaznali okoli 140 primerov prevar, lani pa se je ta številka povečala za kar 40 odstotkov. Samo v prvi polovici letošnjega leta so jih zaznali že v več kot 100 primerih. V to statistiko pa niso vključene goljufije, ki so jih ugotovili že njihovi cenilci, saj slednji v primeru, ko sami ugotovijo goljufivo dejanje, tega zavrnejo. Ob tem ugotavljajo tudi porast povprečne vrednosti goljufij, saj je ta leta 2012 znašala okoli 8500, letos pa že več kot 15.000 evrov.

V zadnjem letu so obravnavali nekaj primerov, pri katerih bi lahko poskuse goljufij povezali z vedno slabšim finančnim stanjem zavarovancev. Med temi so bila tudi podjetja, ki so lažno prikazovala škodne dogodke, napihovala obseg škode, zahtevala odškodnino za neobstoječe blago in podobno, vse z namenom reševanja finančne stiske, so za STA pojasnili v največji slovenski zavarovalnici.

V zavarovalnici Adriatic Slovenica pravijo, da lahko o dejanskem obsegu zavarovalniških prevar in goljufij samo ugibajo, na splošno pa sprejemajo oceno o približno štiriodstotnem pojavu goljufij glede na zbrano bruto premijo.

Kot so dodali, ne morejo govoriti o povečanju obsega prevar, lahko pa govorijo o boljšem nadzoru vseh postopkov sklepanja zavarovanj in obravnav škode v zavarovalnici ter večjem številu odkritih primerov. Ob tem se jim pomembno zdi tudi, da se vendarle počasi spreminja odnos ter se zmanjšuje individualna in splošna družbena toleranca do zavarovalniških prevar, utaj in goljufij.

Iz njihovih statistik minulih let je razvidno, da število odkritih zavarovalniških goljufij niha in prehaja iz ene oblike v drugo. Ta nihanja so povezana z vrsto vplivnih faktorjev, med katerimi so najpomembnejši trenutno socialno stanje družbe, stanje v sosednjih državah, večja intenzivnost lastnih preiskav, sodelovanje policije in drugih organov pregona ter s tem povezana odkritja organiziranih skupin, so še dodali v Adriatic Slovenici.