Časovno banko Slovenije - Šentjur so po Artnakovih besedah ustanovili predvsem iz potrebe, ki je še posebej velika v času zelo hudega vpliva in posledic svetovne gospodarske in finančne krize v našem okolju. Prvo pobudo za to je dal Slavko Gaber.

"Dejstvo je, da je še posebej v času vsesplošnega varčevanja, pomanjkanja denarja in možnosti za delo za denar, na trgu nastala situacija, ki je iz procesov menjave storitev izključila množice ljudi in njihove potenciale, ki nimajo možnosti vstopa v prevladujoč sistem menjave preko denarja, ali pa je ta možnost bolj ali manj omejena," pravi Artnak.

Časovno bančništvo skuša to vrzel zapolnjevati. Zato Artnak pričakuje ustrezen razvoj te dejavnosti, v katero se lahko vključuje vsak in vse generacije, ki lahko pomagajo drugim in storitve tudi sprejemajo. Tak način v svetu poznajo v mnogih državah: ZDA, Angliji, na Japonskem in drugje.

V zadnjem času pa se oblike časovnega bančništva pospešeno razvijajo v državah, ki jih svetovna gospodarska in finančna kriza najbolj prizadeva (Grčija, Španija). V časovno bančništvo je skozi različne možnosti vključeno na milijone ljudi po svetu in v posameznih državah. V Sloveniji se je prvi tak projekt začel v Ljubljani, od koder so tudi v Šentjurju dobili veliko ključnih informacij, izkušenj in intelektualne pomoči.

Artnak je prepričan, da je časovno bančništvo v okolju,kot je Šentjur, širše Kozjansko, pa tudi Celje, zelo potrebno. Z njim želijo ljudem pomagati na eni strani pri menjavi storitev - dobrin, ki jih drugače ne morejo dobiti, na drugi strani pa je to zelo pomemben element socialne vključenosti ljudi, ki so bili zaradi delovanja prevladujočega denarnega načina menjave povsem izključeni iz trga ali pa jim je bilo to bolj ali manj omejeno.

Organizatorji časovnega bančništva v Šentjurju so za realizacijo projekta ustanovili društvo, ki je vzpostavilo potrebno infrastrukturo in jo bo skušalo tudi vzdrževati.

Vzpostavitev projekta je bila po Artnakovi oceni razmeroma zahtevna predvsem zaradi potrebne informacijske podpore, ki je zelo kvalitetna in je povsem na ravni vseh drugih velikih in najzahtevnejših poslovnih sistemov ter enaka, kot jo za te namene uporabljajo v tujini.

Uporabniki se bodo lahko v projekt vključili prek spletne aplikacije http://cbs-sentjur.si. Za tiste, ki tega še niso vešči, gre predvsem za starejše ljudi, pa bodo uvedli informativno točko enkrat tedensko v Šentjurju na sedežu društva, kasneje pa bodo glede na interese in potrebe informativne točke lahko vzpostavili tudi na drugih želenih lokacijah, kot so šole, domovi za starejše, kjer bodo lahko za administrativno delo tudi zainteresirali in izobrazili kader v tem okolju.

Sorodne novice:

Odprla so se volišča

Humana stran protestov

V Kobilarni Lipica se je začel "veseli december"