Frnaža - slovensko opekarna - je bila tudi prvo trgovsko, kulturno in družabno središče nastajajoče Nove Gorice in 70-letnica mesta je primeren trenutek, da se spomnimo njene podobe in pomena za mesto, je za STA povedala ena od avtorjev razstave Metka Nusdorfer Vuksanović.

"Ob pozivu novogoriške občine, naj ob obletnici mesta pripravimo razstavo, smo se spomnili na frnažo, o kateri se veliko govori v Novi Gorici. Zlasti starejši ljudje pripovedujejo razne zgodbe, predstavljena pa je kot stavba, v kateri se je dogajalo marsikaj. Ugriznili smo v kislo jabolko, saj nismo vedeli, kaj nas čaka, in na koncu smo bili zelo zadovoljni, saj smo dobili veliko gradiva tako v arhivu kot tudi v sorodnih institucijah," je pojasnila Nusdorfer Vuksanovićeva.

Prav tako so se na poziv Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici odzvali številni ljudje, ki so o frnaži vedeli povedati marsikaj zanimivega, in arhivu pri nastajanju razstave pomagali tudi z različnimi fotografijami in drugim materialom. V Galeriji Frnaža v stavbi Krajevne skupnosti Nova Gorica bo razstava na ogled do 30. oktobra, od tam pa jo bodo preselili v avlo novogoriške mestne hiše, kjer bo gostovala do 11. novembra.

Opekarna z italijanskim imenom Fornace Goriziana di Laterizi je bila zgrajena leta 1922. Verjetno je nadomestila v vojni porušeno starejšo opekarno, ki je bila v zdajšnjem borovem gozdičku, za vzhodnim obzidjem tedanjega goriškega pokopališča. Opekarniška poslopja so zavzemala sedanji prostor med Erjavčevo ulico, Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo, osnovno šolo in Eda centrom.

Osrednja stavba se je raztezala v dolžini 125 metrov ob Erjavčevi ulici s podaljškom v osi stavbe 50 metrov proti severu, do slemena pa je merila 17 metrov. Dimnik frnaže je bil z dobrimi 50 metri tedaj najvišji na Goriškem. Pred glavnim poslopjem je stala upravna stavba, v kateri je zdaj Krajevna skupnost Nova Gorica, in jo je od osrednje stavbe ločevalo 15 metrov široko dvorišče. Ob ulici in na zahodni strani glavne stavbe so bile še pritlične sušilnice za opeko.

Leta 1934 je prišla v last podjetja SAME (Societa Anonima Materiali Edilizi) s sedežem v Benetkah. Po nekaterih podatkih je obratovala še leta 1944, po drugih pa je prenehala delovati že pred drugo svetovno vojno. Po razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo leta 1947 je opekarna ostala na jugoslovanskem ozemlju in bila leta 1948 nacionalizirana. Zdaj stavbe ni več, saj so jo zaradi razpadajočega stanja podrli. Ostala je le nekdanja upravna stavba, v kateri je na ogled razstava o frnaži.