Zgodba evropskih košarkarskih prvakov in denarne nagrade za uspeh je prišla tako daleč, da Goran Dragić, Luka Dončić in druščina izgubljajo potrpljenje. Več kot pol leta po osvojitvi zlate medalje v Istanbulu igralci še vedno niso dobili vsaj simbolnega finančnega zadoščenja, prva težava pa je nastala pri višini nagrade, prejete od države.

Košarkarska zveza je po septembrskem sklepu vlade prejela 67.000 evrov od države, dodatno pa še 7.500 evrov od Bloudkovih priznanj. Skupaj z nagrado Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v znesku 15.000 evrov je tako po besedah generalnega sekretarja Raša Nesteroviča od države in OKS prejela okoli 90.000 evrov.

Prejeti denar je v dogovoru z igralci deponiran na računu zveze, saj se tako košarkarji kot vodstvo zveze strinjajo, da višina nagrade ne ustreza doseženemu uspehu. Kot dokaz, da ima Slovenija slabo izdelan sistem za nagrajevanje vrhunskih športnih dosežkov, bo Košarkarska zveza Slovenije po besedah Mateja Erjavca zbrala še nekaj dodatnega denarja, tako da bi vsakemu igralcu lahko izplačala 10.000 evrov.

Ob tem pa je vprašanje postalo tudi neugoden davčni sistem države, ki vsaj delu igralcev praktično ne omogoča izplačila. Sprejetje te nagrade za tiste igralce, ki niso davčni zavezanci v Sloveniji, za seboj potegne cel kup ovir oziroma dodatnih finančnih nevšečnosti, pravijo na zvezi. Po hitrem izračunu bi bil igralec, ki sodi v višji dohodninski razred, že v startu ob polovico zneska.

Slovenski košarkarji - v imenu vseh jih v tej tematiki zastopa Saša Zagorac - so zato odločeni, da denar vrnejo državi in naj ta potem z njim naredi, kar hoče.

"Zadeva je prišla tako daleč, da igralci izgubljajo potrpljenje. KZS se v navezi z njimi odloča, kaj narediti in razmišlja tudi o možnosti, da vladi vrne denar s predlogom, da ga ta da v dobrodelne namene ali pa da sama doda nekaj denarja in igralcem izplača vsaj približno dostojne nagrade," je za STA povedal Matej Erjavec.

Zveza bo sama dodala, da bo nagrada dostojna

"Na zvezi smo sklenili, da sami primaknemo še toliko, da bo vsak igralec dobil 10.000 evrov," pravi Nesterović in dodaja, da bo zveza v prihodnje primerno nagradila tudi strokovni štab in ostale člane reprezentance.

"Košarkarje boli predvsem to, da ko so uspehi, so vsi politiki zraven, ko pa mine nekaj dni, se vsi skrijejo za svoje obveznosti in jih nihče več noče poslušati. Pa to niso samo košarkarji, govoril sem z rokometaši, odbojkarji, hokejisti, vsi se počutijo podobno. Športniki nimamo možnosti stavkati ali metati jajca v parlament, preostane nam le to, da težave delimo z javnostjo. Dejstvo je, da bo morala država nekaj spremeniti. Uspehi kolektivnih športov niso več slučaj," dodaja Nesterović.

Zlati košarkarji so bili razočarani tudi nad pismom, ki so ga pred dnevi dobili od predsednika Mira Cerarja, v katerem je ponovil, da je država povišala nagrado za dosežek z izrednim dodatkom ter da je na sestanku s predstavniki KZS obljubil spremembo zakonodaje za nagrajevanje vrhunskih športnikov. V pismu, pravijo košarkarji, je zapisanih kar nekaj neresnic, v oči pa bode podatek o višini pokojnine, ki jim pripada kot dobitnikom Bloudkovih priznanj. Trditev, da naj bi vsak prejel 1500 evrov mesečne pokojnine, je po njihovem napačna.

Slovenski košarkarji pa niso razočarani le nad slovensko državo, tudi košarkarska zveza Fiba, ki organizira evropsko prvenstvo, nima sistema nagrajevanja.

Medtem ko je na primer evropski prvak v nogometu leta 2016 za naslov dobil med 25 in 27 milijonov evrov, je Košarkarska zveza Slovenije od Fibe dobila le prijazno pismo, v katerem ji čestita za naslov evropskega prvaka.