11 °C
DANES
JUTRI
14 °C
22 °C
06:53
16.10.2018

ZMAGO JELINČIČ: Državne meje niso nobena alkimija

V Sobotni prilogi Dela (17. junija 2017) zopet vidimo, kako slovenski zgodovinarji nimajo pojma o tem, kaj je država, se je v svoji kolumni odzval Zmago Jelinčič Plemeniti.

Zmago Jelinčič Plemeniti, foto: arhiv
19.06.2017 ob 09:29

Kakor kaže tudi novi zgodovinarji, kot Marko Zajc, utemeljujejo državo na osnovi etnije, ki tam prebiva, namesto da bi državo opredeljevali na osnovi mednarodnih pravnih dejstev in zgodovinskih resnic. Zajc se slepi: "Ne iščemo, kje je meja zdaj, mi iščemo, kje je bila meja 25. junija 1991. Ker je tam takrat ni bilo, se moramo delati, da je bila." Enostavno ne pozna dejstev. Sicer pa to ni čudno, po študiju na Univerzi Edvarda Kardelja (zdaj Univerza) v Ljubljani, kjer je osnova razmišljanj še vedno v okvirih socialističnega kardeljanstva. Spoštovani gospod zgodovinar, meja je še vedno tam, kjer je bila leta 1991, kjer je bila tudi leta 1945, kjer je bila tudi leta 1941, in kjer je bila tudi ob razpadu avstro ogrske monarhije - pa seveda že zdavnaj prej.

Zmeda v glavah zgodovinarjev o državi in njenih atributih seveda ni nobeno presenečenje. Kamorkoli dregneš v podalpsko godljo zadnjih sto let, povsod zaudarja po tribalistični perverziji (Slovenci naj bi bili le eni od troedinega plemena), ki državo gradi na spermi. Ta tipično jugoslovanarska "troedinoplemenska državna misel" povrhu zaudarja tudi po truplih! A še tako grozna narodova katastrofa ni dovolj, da bi tukajšnja zgodovinarska srenja končno prenehala ignorirati dejansko slovensko državnost, državnost slovenskih dežel, da bi opazila njih ozemlje, oblastne strukture in državne meje.

Meje slovenskih dežel napram Italiji, Avstriji in Madžarski so bile spremenjene in določene z meddržavnimi sporazumi po prvi in drugi svetovni vojni. Znotraj Jugoslavije (najprej Kraljevina SHS, potem Kraljevina Jugoslavija, po drugi svetovni vojni pa FNRJ in kasneje - do razpada – Socialistična fedarativna republika Jugoslavija) pa se teh meddržavnih meja (to so meje slovenskih dežel z Madžarsko, ne s Hrvaško, ki ni bila subjekt internacionalnega prava) ni nihče dotikal. Ponovno so te meje obveljale kot meddržavne, ko je leta 1941 nastala kratkotrajna nacistična tako imenovana Neodvisna država Hrvaška. Po izginotju te tvorbe meja znova nihče ni spreminjal. Ostale so, kot so vedno bile. Tudi Temeljna ustavna listina iz leta 1991 pravi v II. poglavju, da je državna meja Republike Slovenije z Republiko Hrvatsko "meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ", kar izrecno in nedvoumno pomeni, da gre za mejo "glede na vse relevantne okoliščine", da ne gre za administrativno, znotraj SFRJ določeno upravno razmejitev med jugoslovanskima socialističnima republikama, marveč za obstoječo državno mejo, s katero so slovenske dežele vstopile v Jugoslavijo. Tega mednarodnega pravnega dejstva namreč ni dovoljeno spregledati!

To ukazuje Sporazum o arbitraži, ki tribunalu nalaga upoštevanje pravil in načel internacionalnega prava. Težo pri tehtanju o odločitvi smejo potemtakem imeti izključno internacionalna pravna dejstva, ne pa neke upravne, administrativne odločitve znotraj države, ki na internacionalni ravni nimajo nikakega učinka.

Ni dvoma torej, da so še vedno obstoječe meje slovenskih dežel, ki jih slovenska zgodovina ni sposobna opaziti, dejstvo ključnega pomena. Le kdor s takimi argumenti ne razpolaga, se je prisiljen zatekati k "muham, ki jih vol žre v sili".

Nikoli v dokumentirani zgodovini, niti še dandanašnji - vse do objave razsodbe arbitražnega tribunala (do njegove odločitve so vse meje začasne) - noben del slovenske dežele Primorske (sestavljena je iz Gorice z Gradiško, svobodnega mesta Trsta in Istre s tremi kvarnerskimi otoki Krkom, Cresom in Lošiljem) ni bil del kake hrvaške države. Niti nacifašistični ustvarjalci, hrvaški zavezniki, ji niso dopustili pohoda nadnjo. Res pa je, da je nemški Führer ob kapitulaciji Italije poklical Pavelića po telefonu in zahteval od njega, da zasede Ljubljansko pokrajino in Istro. Ker pa je Pavelić v odgovor le zmedeno jecljal, je Hitler treščil slušalko in moral uporabiti svoj Wehrmacht, da je potem iz Primorske in Ljubljanske pokrajine naredil Adriatisches Kűstenland - Jadransko Primorje, ki nikakor ni bilo del NDH.

Deželo Primorsko, ki jo je z Reko vred dobila Italija s sporazumom v Rapallu leta 1920, je po drugi svetovni vojni vrnila Jugoslaviji, izvzemši nekdanjo gubernaturo Trst in Gradiško z večjim delom mesta Gorica.

Tudi na Muri nikoli ni bilo državne meje. Bila pa je na Dravi od Zavrča do sotočja z Muro pod Kotoribo. Opazil in zabeležil jo je sporazum v Trianonu, prav tako leta 1920. Ker sporazum še vedno velja in ni bil spremenjen, obstaja in velja še vedno meja na Dravi.

Ker državne meje niso nobena alkimija ali laboratorijski spermatozoidni - plemenski prividi troedinoplemenskih obsedencev, si je tudi meje slovenskih dežel (napram preostanku SFRJ) mogoče vsak trenutek ogledati na spletu

Še beseda-dve o meji Republike Slovenije s preostankom SFRJ (in ne z neko državo Hrvatsko).

Jugoslovanska država, nazadnje imenovana SFRJ, je nastala z združitvijo slovenskih dežel s Kraljevino Srbijo. Zlasti zgodovinarski krogi sicer kot obsedeni ponavljajo neka tribalistična gesla in "troedino plemenstvo", a je celo suveren Srbije, Karadjordje, vedel, da se meddržavni dogovori ne morejo sklepati s subjekti, ki nimajo mednarodne pravne subjektivitete, in je dal zapisati, da "se ZEMLJE države Slovenaca, Hrvata i Srba ujedinjuju sa Srbijom". Na ta način je spretno legitimiral meddržavni dokument, saj zagrebški privid "Država SHS" ni imel nobenega pravnega pomena, slovenske dežele pa so bile (vedno) države, torej subjekti internacionalnega prava. Z njimi je lahko sklenil dogovor o ujedinjenju.

Zagrebški privid države je bil lahko le privid preprosto zato, ker je bila Kraljevina Ogrska enovita in celovita, nedeljiva kraljevina. Na to dejstvo je moral priseči tudi Karel I. ob kronanju za kralja. To je bil razlog, da je v svojem Manifestu (16. 10. 1918), s katerim je odprl vrata preureditvi dežel Cislajtanije (to je bila razglasitev avstrijske republike na Dunaju 21. 10. 1918 in zveze slovenskih dežel v Ljubljani 31. 10. 1918), odločno prepovedal kaj podobnega storiti na Ogrskem. Hrvaške državnosti ni bilo in v Zagrebu ni bilo nobene pravne podlage za kakšno "narodno veće". Mednarodno pravno je bila "Hrvatska" s strani antantne zmagovalke Srbije zgolj okupirani teritorij kraljevine Ogrske oziroma vojni plen antantne zmagovalke Srbije.

Tudi ves čas trajanja južnoslovanske tvorbe Zagreb ni pridobil nobene internacionalne pravne subjektivitete. In ker se je Slovenija v obliki slovenskih dežel, že združenih pod oblastjo narodne vlade v Ljubljani, leta 1918 "ujedinila sa Srbijom", se tudi leta 1991 ni mogla razdružiti z Zagrebom, temveč izključno in samo s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. In to vključno s teritorijem, državno mejo in oblastjo.

Republika Slovenija je svojo osamosvojitev razglasila dne 26. 6. 1991. Z razglasitvijo je nastala samostojna država - iz združbe, ki je nastala 1. 12. 1918, so se slovenske dežele (ZEMLJE države SHS) izločile. Samostojna Slovenija je imela sedaj državno mejo s preostankom SFRJ. Ta preostanek je z JLA, vojsko preostalih jugoslovanskih republik in pokrajin - vključno z republiko Hrvaško in iz njenih kasarn - Slovenijo napadel. Zmaga slovenske teritorialne obrambe in oboroženih sil je zagotovila obstoj osamosvojene države. Njene državne meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko so urejene z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Mejo slovenskih dežel s preostankom SFRJ pa namerava odcepljena jugoslovanska republika Hrvaška (odcepitev je razglasila 08. 10. 1991) krojiti po svoje. Pohod na nikoli njeno Medmurje je izvršila s prehodom prek mejne reke Drave, Primorsko je zajedla že v Piranskem zalivu.

Odločitev je v izogib hujšim zapletom prepuščena mednarodni arbitraži s posebnim Sporazumom o arbitraži. Upoštevajoč strokovnost naših tako imenovanih zgodovinarjev in politikov (obravnavani članek v Sobotni je le drobec iste sorte) je utemeljen sum, da Slovenija tribunalu ni predložila relevantnih dejstev in je tako zapravila celovitost slovenskih dežel. A vtis je, da Zagrebu niti to ni dovolj - o brezmejnosti njihovih mejnih pričakovanj priča sprovocirana afera z arbitrom, ki ji tribunal sicer ni nasedel, je pa kot nadomestilo, Zagreb razglasil, da odločitve ne bo upošteval.

Kolaboracija tukajšnjih "strokovnjakov" in apetitov z one strani "južne meje" bo očitno svoje katastrofalne učinke šele pokazala ...

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
fležan | 8.7.2018 ob 21:02
0
- +
Že dosti krat sem vam povedal,da je Istra že 63 let v celoti okupirana dežela od hrvatov in slovencev moj oče ježivel pod Avstrijo, Italijo STO Jugoslavijo in Slovenijo .Do sedaj so vsi režimi zginili na smetišču zgodovine .Upam,da se bo to uresničilo in,da zaživivo v svobodni evro regiji ISTRA S KVARNERSKIMI OTOKI v Evropi regij kar je edina bodočnost o ta pravi Evropi.
g. Jelinčič | 12.4.2018 ob 18:21
0
- +
Vaš stil kvazi rambota v osamosvojitveni vojni, neprimernega vedenja v javnosti, homofobije, je samo odraz vaših južnjaških korenin, ki jih ne morete skriti. Na nek način me spominjate na bosance, v stoenkah z zastavicami partizana na retrovizorju... če pomislim še, da ste zbiralec orožja, je manjvrednostni kompleks na vrhuncu.
Siguren sem, da s "skrivanjem" pred davkarijo prikazujete svojo pravo domoljubnost. dej dej, še žene ne more nategnit prav, pa tu nekaj stoka :)
vrni se | 12.7.2017 ob 19:35
1
- +
daj zmago pridi nazaj pa malo spucaj ta debeli prah iz naših mehkužnih politikov
geza | 20.6.2017 ob 12:44
1
- +
meje so samo v naših glavah. a meja recimo za ptiče in ostale živali obstajajo in kdo smo mi da meje postavljamo,...
@ enbot | danes ob 16:16  | 19.6.2017 ob 23:20
0
- +
če sti pa ti prepričan, da je Jelinčiču denar posodil Damjan Murko, potem, si pa tudi ti res en Murko. Bomo va MOK kmalu imeli pravo družino Murkotov. Od kje, koga in zakaj je dobil Jelinčič tam parcelo, pa je javna tajna tako kot javna anonimna ovadba MOK.
bravo | 19.6.2017 ob 22:19
1
- +
Zmago nisi mi vsec AMPAK dobro napisano
Jelinčič | 19.6.2017 ob 20:17
1
- +
..."desničar,nacionalist....?"...z kipom Tita v dvorišču?...kaj je ta mišela zdej?
Mi Hrvati | 19.6.2017 ob 17:48
-2
- +
Znači ti koji sebe nazivaš @mihrvati ili mi to samo repliciraš vjeruješ u to da partija nije obavila posao oko poslijeratnog čiščenja kako treba, ili šta to lupetaš, ne shvatam te.
@Več o Hrvatih | danes ob 14:26 | 19.6.2017 ob 16:37
0
- +
To je isto, kot da bi bral tvojo knjigo o molekularni fiziki.

Ne, hvala!
Bog pomagaj | 19.6.2017 ob 16:36
-4
- +
Kaj pa, če bi se obudilo Tita k ponovnemu zemeljskemu življenja? Kako bi bilo? AteISTI, vi nimate pojma ne kdo ste, ne kaj. Prepirate se ko babe o niču in ničeemur, je zapisano v Kremanskem proročanstvu natankoma za Balkan in Brozovo življenje pa njegova predčasna smrt. Priporočam, da pridete iz izhodišča v kaj ste prepričani pravzaprav? Še vedno kot učijo po šolah: iz opice. K neki mami priteče sinko, pa pravi: Mama,mama, oči pravi, da izhajamo iz opic. Ona odvrne: To je njegov rod, moj izhaja od Boga. Ni kaj pomagat satanovim lutkam.
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno