Andreja Katič

Ministrstvo za pravosodje je predlog novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) v javno razpravo poslalo septembra lani. Po tedanjem predlogu ministrstva bi prag vrednosti premoženja, na podlagi katere lahko pristojni začnejo finančno preiskavo, z dosedanjih 50.000 evrov znižali na 10.000 evrov, vendar ta ostaja nespremenjen. Podpore ni dobil tudi predlog v javni razpravi, da se prag s sedanjih 50.000 zniža na 30.000 evrov. "V medresorskem usklajevanju tega konsenza nismo uspeli doseči, zato obstaja nespremenjen vstopni prag 50.000 evrov. A verjamem, da bo to še predmet poglobljene razprave v državnem zboru," je poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Po njenih pojasnilih je ministrstvo za finance sledilo stališču Fursa, da bi znižanje pragu za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja zahtevalo dodatne zaposlitve in večji obseg sredstev, kar pa bi lahko privedlo do nasprotnega učinka, kot ga želijo doseči. Namesto da bi se poglobljeno lotili finančnih preiskav, bi znižanje pragu vodilo v več preiskav, posledično pa bi zaradi povečanja dela "lovili majhne ribe, spustili bi pa velike."

Z novelo želi vlada po pojasnilih ministrice zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje vseh organov v teh postopkih in odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v praksi. "Dejstvo je, da nezakonito pridobljeno premoženje krepi organizirani kriminal in korupcijo, zato predlog zakona sledi vodilnemu načelu, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo," je poudarila. S predlagano novelo se med drugim krepi vloga Specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave in opušča izključna pristojnost okrožnega sodišča v Ljubljani v postopku za odvzem. Določa se tudi pravna podlaga za sodelovanje članov finančne preiskovalne skupine tudi po formalnem zaključku finančne preiskave in možnost podaljšanja finančne preiskave še za šest mesecev, tako da lahko traja največ eno leto.

Z novelo predlagajo tudi, da se rok za vložitev tožbe v primeru, ko je bilo predhodno odrejeno začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora, podaljša s sedanjega enega meseca na šest mesecev. Med pomembnejšimi rešitvami novele pa je Katič izpostavila tudi možnost vložitve tožbenega zahtevka na odvzem nadomestnega premoženja. "To je premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora oziroma plačilu denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti tudi v primerih, ko odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo tožbe, torej v primerih, ko so premoženje nezakonitega izvora bodisi v celoti porabili, skrili ali preusmerili v tujino," je pojasnila. Z novelo se urejajo tudi primeri, ko državni tožilec za sprejetje odločitve o uvedbi finančne preiskave predhodno potrebuje dodatna pojasnila in informacije o premoženjskem stanju za presojo glede obstoja razloga za sum, da oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora. Vlada predlaga, da DZ predlog novele obravnava po skrajšanem postopku.

Vlada je danes obravnavala tudi poročilo medresorske delovne skupine za pripravo predloga prenove ureditve sistema začasnega zavarovanja, odvzema ter hrambe in upravljanja z zaseženim premoženjem. Slovenija mora namreč do 23. novembra 2026 v pravni red prenesti direktivo o povrnitvi in odvzemu premoženja, ki predvideva vzpostavitev posebnih organov za odvzem premoženjske koristi (ARO), organov za upravljanje premoženja (AMO) in centralnega registra ter statističnega poročanja Evropski komisiji. Sedanja ureditev po pojasnilih Katič ne omogoča natančnega pregleda nad odprtimi postopki in učinkovitega upravljanja premoženja. Nastajajo tudi nepotrebni stroške hrambe in upravljanja, zlasti pri zaseženih premičninah, kot so na primer vozila, plovila. Ti za leto 2023 znašajo okoli 1,6 milijonov evrov, je dodala.

Medresorska delovna skupina je pripravila tudi predlog izhodišč nove ureditve sistema začasnega zavarovanja, odvzema, hrambe in upravljanja z zaseženim premoženjem, v kar ni zajeto premoženje po davčnih in prekrškovnih postopkih. Vlada pa je danes nekoliko korigirano gradivo potrdila. Predlagane rešitve bodo po besedah ministrice prispevale k večji učinkovitosti odvzema premoženjske koristi in premoženja nezakonitega izvora. Naloge urada za odvzem premoženjske koristi (ARO) bi se po predlogu izvajale znotraj novega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu, naloge urada za upravljanje premoženja (AMO) pa v novoustanovljeni agenciji ali drugi primerni obliki. Novi zakon za področje hrambe in upravljanja začasno zavarovanega premoženja ter ravnanja z odvzetim premoženjem bi v javno obravnavo posredovali predvidoma v drugi polovici leta. Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je začasno zavarovano v kazenskih postopkih in postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora, na zadnji dan lanskega leta znaša skoraj 233 milijonov, skupna višina premoženjske koristi pa 197,5 milijonov evrov.