Župani severnoprimorske regije si že vse od začetka gradnje projekta zatiskajo oči, da je ta močno prevelik. Količine mešanih komunalnih odpadkov so se v zadnjih letih močno zmanjšale. Ljudje smo se, hvala bogu, začeli zavedati, da je treba čim več odpadkov ločiti in jih reciklirati, le najmanjši delež pa jih odložiti mešanih. Regijski center za ravnanje z odpadki pa bi delal prav to, ravnal bi z mešanimi komunalnimi odpadki, ki jih je bilo ob prvih izračunih ob pripravi projekta veliko več, kot jih je danes.

Cena odvoza tone mešanih odpadkov na domač RCERO bi bila sicer res veliko nižja kot cena odvoza drugam, a z znižanjem količine mešanih odpadkov pridemo do iste denarne vsote z zavedanjem, da za naravo počnemo nekaj dobrega. Z izgradnjo RCERA bi tako treba občane, ki so se zaradi vedno večje ekološke osveščenosti svoje odpadke naučili ločevati, na novo "naučiti", naj prenehajo z ločevanjem, saj imamo v regiji RCERO, ki omogoča ta "luksuz", da z odpadki ravnajo, kot želijo.

Če smo še bolj konkretni. V Občini Ajdovščina trenutno Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina pobere približno 50 odstotkov ločeno zbranih in 50 odstotkov mešanih odpadkov iz gospodinjstev. Cilj KSD Ajdovščina je, da bi se ta odstotek še bolj nagnil v prid ločeno zbranim odpadkom. Brez pretiranih težav – z uvedbo inšpekcijske službe – bi lahko odstotek mešano zbranih odpadkov po nekaterih ocenah znašal le še 20 odstotkov vseh zbranih odpadkov. Že trenuten delež mešano zbranih odpadkov je sicer veliko nižji, kot je bil pri načrtovanju izgradnje RCERA. Kaj bi torej delali v veliko prevelikem RCERU v Stari Gori?

Županom v regiji je projekta škoda tudi zaradi zamujene priložnosti in neizkoriščenih 25 milijonov evrov evropskih sredstev. 25 milijonov se zdi zares velika številka, a bi jih skoraj še enkrat toliko vseeno morale prispevati občine, ki bi kasneje kot solastnice odlagališča skrbele še za pokrivanje izgub, ki bi jih odlagališče ustvarjalo. Ne bi bilo namreč prvič, da bi bil RCERO predimenzioniran. Podobno slab primer v Sloveniji že stoji v Puconcih, kjer je skupen CERO zgradilo 23 občin. Odlagališče trenutno niti približno nima dovolj mešanih odpadkov za polno obratovanje, a na to ob začetku gradnje ni pomislil nihče. Če potrebuješ osebno vozilo, se ne odpraviš v salon in kupiš avtobus, četudi je ta na električni pogon in kot tak bolj ekološki in četudi zanj dobiš polovico sredstev od Evropske unije.    

"Stroka je odpovedala," je včerajšnji preklic projekta komentiral novogoriški župan Matej Arčon. Sam pa se vprašam, ali so župani ob načrtovanju gradnje svojega spomenika stroko sploh kaj poslušali? Tehnološko naj bi bil center po mnenju stroke zares dobro opremljen, a ob padanju količine mešanih odpadkov znatno prevelik. Regija povrh tega ni bila sposobna pridobiti zagotovil, da bo ob odprtju RCERA imela zadostne količine mešanih odpadkov od drugod.

Če se za koncev vrnemo na začetek, k okoliškim prebivalcem odlagališča v Stari Gori, se moramo strinjati z očitkom ajdovskega župana Marjana Poljšaka, da vodstvo projekta s prebivalci v Stari Gori ni znalo dovolj dobro komunicirati. Dejstvo namreč je, da bi jim novo odlagališče prineslo veliko bolj znosno življenje, a jim vodje projekta tega očitno niso znali dopovedati. Odlagališče v  Stari Gori se bo moralo tako ali tako sanirati, kako, se še ne ve. Novogoriška občina pa se bo morala v prihodnje bolje pogajati z okoliškimi prebivalci. Čudno je namreč, da prebivalci povzročajo toliko težav, ko pa jim oblasti skušajo dobesedno pospraviti pred domačim pragom.