Po kibernetskih napadih, ki so v zadnjih dneh povzročili velike težave v supermarketih po Evropi, so hekerji za tarčo izbrali še eno izjemno občutljivo področje. V Franciji so poskušali poseči v delovanje hladilnih sistemov, v katerih hranijo krvno plazmo za transfuzije in proizvodnjo zdravil. Napad so pristojni pravočasno odkrili, zato krvni pripravki niso bili poškodovani, oskrba bolnišnic pa je ostala nemotena.
HEKERJI ŠLI ŠE KORAK DLJE: Ne boste verjeli, kaj je bila tokrat njihova tarča, šokirani tudi strokovnjaki
Svet
Napadalci so v ponedeljek, 2. novembra, posegli v nastavitve hladilnih naprav na treh lokacijah francoske ustanove za preskrbo s krvjo (EFS). Temperaturne nastavitve in pragove za sprožitev odmrzovanja so na daljavo zvišali na izjemno visoke vrednosti. Napad ni bil neposredno usmerjen v osrednji informacijski sistem ustanove EFS, temveč v zunanjega dobavitelja hladilne opreme, katerega naprave uporabljajo na prizadetih lokacijah.
V hladilnih prostorih so hranili vrečke krvne plazme, namenjene transfuzijam, in plazmo za proizvodnjo zdravil. Ob morebitni izgubi ustreznih pogojev shranjevanja bi lahko pripravki postali neuporabni.
Po poročanju francoskega medija La Dépêche naj bi napadalci pri nekaterih sistemih temperaturne nastavitve spremenili celo na 110 stopinj Celzija, čeprav so bile naprave namenjene shranjevanju pri približno minus 30 stopinjah. Varnostni in opozorilni sistemi so nepravilnosti pravočasno zaznali, zaposleni pa so nemudoma ukrepali. Krvne pripravke so premestili na druge lokacije oziroma zagotovili pogoje za njihovo varno shranjevanje.
Francoska ustanova EFS je sporočila, da ni bilo zdravstvenih posledic in da niso izgubili nobenega krvnega pripravka. Prav tako niso bile prekinjene dejavnosti zbiranja in distribucije krvi.
To pomeni, da so bolnišnice in druge zdravstvene ustanove tudi po incidentu nemoteno prejemale krvne pripravke, potrebne za zdravljenje pacientov.
Okoliščine napada preiskujeta francoska nacionalna agencija za kibernetsko varnost in ministrstvo za zdravje. Dogodek je še posebej zaskrbljujoč, ker se je zgodil le nekaj dni po obsežnem valu podobnih napadov na hladilne sisteme supermarketov po Evropi.
Hekerji so v ponedeljek na daljavo posegli v upravljanje hladilnikov in zamrzovalnikov v številnih evropskih trgovinah. V nekaterih primerih so se temperature dvignile tako visoko, da so morali trgovci zavreči velike količine pokvarjenih živil.
V eni od švedskih trgovin so temperature v zamrzovalnikih dosegle celo 50 stopinj Celzija. Zaposleni so šele po sprožitvi opozoril ugotovili, da so bile naprave ponoči izpostavljene nenavadnim temperaturnim spremembam. Incidenti so prizadeli več trgovskih verig, med njimi Carrefour, Delhaize, Coop, ICA, Intermarché in SuperValu. Poročali so tudi o težavah z zamrzovalniki v nekaterih trgovinah IKEA.
Po zadnjih podatkih francoske tiskovne agencije AFP so bili napadi na hladilne sisteme supermarketov zabeleženi v najmanj 11 evropskih državah. Med prizadetimi so bile Belgija, Švedska, Nizozemska, Luksemburg, Irska, Estonija, Finska, Portugalska, Italija, Nemčija in Združeno kraljestvo.
Med državami, ki so se morale odzvati na kibernetske napade, je tudi sosednja Italija. Tamkajšnja vlada je v torek sklicala izredne pogovore s predstavniki obveščevalnih in varnostnih služb. Italijanske oblasti so pojasnile, da je bil vpliv napadov za zdaj omejen, prizadeti pa naj bi bili predvsem sistemi z zastarelo varnostno zaščito. V Italiji so o težavah poročali tudi iz trgovin verige Coop na Siciliji, kjer so morali zaradi nenadnega dviga temperatur zavreči zamrznjeno blago.
Podoben napad se je v Franciji zgodil že 12. oktobra, ko so hekerji posegli v hladilne sisteme več sto supermarketov in drugih trgovin. Takrat je nastala velika gospodarska škoda zaradi uničenih zalog hrane. Pri nekaterih incidentih so bili prizadeti sistemi za daljinsko upravljanje hladilne opreme. Napadalci so lahko spreminjali temperaturne nastavitve oziroma sprožali postopke odmrzovanja.
Takšne naprave so pogosto povezane z internetom, da lahko serviserji in upravljavci na daljavo spremljajo njihovo delovanje, preverjajo temperature in odpravljajo napake. Če povezani sistemi niso ustrezno zaščiteni, lahko njihovo upravljanje postane tarča kibernetskega napada.
Evropska komisija je opozorila, da incidenti niso osamljeni in da je treba okrepiti odpornost evropskih oskrbovalnih verig. Evropski komisar za kmetijstvo in prehrano Christophe Hansen je napade označil za nameren poskus motenja preskrbe s hrano in spodkopavanja zaupanja potrošnikov.
Kdo stoji za napadi, za zdaj ni znano. Prav tako ni potrjeno, da so za vse incidente v trgovinah in napad na francosko ustanovo za preskrbo s krvjo odgovorni isti posamezniki ali organizacija.

