Tokrat gostijo razstavo Judje na Goriškem, ki so jo odprli v sklopu prireditev ob evropskih dnevih judovske kulture. "Goriška je bila doslej iz njih izvzeta, čeprav jih tudi v Sloveniji pripravljajo že dolga leta. Goriška tako vstopa na evropski judovski zemljevid," je na otvoritvi razstave, ki jo je sam postavil, povedal znanstveni sodelavec na Študijskem centru za narodno spravo Renato Podbersič.

Na razstavi je predstavljena judovska skupnost v Gorici vse od njenih začetkov ob koncu 13. stoletja, njena vpetost v kulturni in gospodarski razvoj tega mesta, preganjanje in uničenje skupnosti med holokavstom, poskus njene obnove po drugi svetovni vojni in njena priključitev k judovski skupnosti v Trstu leta 1969.

Časi, ko je bila Gorica, "Jeruzalem ob Soči"

Judovska mrliška vežica je postavljena ob največjem judovskem pokopališču v Sloveniji, na katerem je pokopanih več kot 900 ljudi. Najstarejši nagrobnik na njem je iz 14. stoletja, na Goriško so ga prinesli iz Maribora v 15. stoletju, ko so bili Judi izgnani iz Maribora in Štajerske. Višek je judovska skupnost na Goriškem dosegla v 18. in 19. stoletju, ko so na to območje prišli Judje iz osrednje in vzhodne Evrope.

Judovska skupnost je rasla skupaj z mestom Gorica in vrh dosegla sredi 19. stoletja, ko je tu živelo okrog 300 Judov. "Vendar so bili tako močni tako gospodarsko kot politično in socialno, da se je za Gorico uveljavil naziv Jeruzalem ob Soči. Po prvi svetovni vojni, ki je boleče zarezala v to skupnost, je slednja začela počasi usihati, zadnji udarec pa doživela med drugo svetovno vojno s projektom holokavsta," je povedal Podbersič.

Judovska skupnost v Gorici je dokončno prenehala z delovanjem leta 1969, ko so jo priključili judovski skupnosti v Trstu. Omenjena razstava, ki je bila prvič postavljena v Mariboru, je ena od vsebin, ki bi jo v prihodnje radi imeli v stavbi, nekdanji mrliški vežici v Rožni Dolini, je povedal predsednik Krajevne skupnosti Rožna Dolina Boštjan Komel.

Računajo na evropske razpise

"To je neka simbolična gesta, ki kaže na to, da smo se v svetu krajevne skupnosti odločili, da se ta prostor nameni bolj primernim vsebinam. Predvsem moramo poudariti zgodovino tega objekta. Vsekakor pa je sedaj na ljudeh, krajanih, in krajevni skupnosti odločitev, kakšni dogodki se bodo dogajali tu v prihodnosti," je poudaril Komel.

Tržaška judovska skupnost si želi v tem prostoru naseliti kulturno dejavnost, k taki rešitvi se nagibata tudi krajevna skupnost in novogoriška občina. Za uresničitev ideje so potrebna finančna sredstva. Računajo na evropske razpise.