"Viri prispevka ne kažejo, da bi si ta oseba zaslužila podstran na Wikipedii," je urednik marca odgovoril enemu od uporabnikov, ki je skušal ustvariti podstran o izredni profesorici na univerzi v kanadskem Waterlooju. Kmalu po tistem, ko je švedska kraljeva akademija znanosti v torek Stricklandovo razglasila za eno od prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za fiziko, so uporabniki ustvarili tudi podstran o njej. V prispevku je moč najti podatke o prvih letih njenega življenja, izobraževanju in karieri. Tam pa so naštete tudi nagrade.

Zavrnitev s strani urednika izpostavlja zapostavljenost žensk v znanosti in tudi pri podeljevanju Nobelovih nagrad na znanstvenih področjih. Stricklandova je namreč šele tretja ženska z nagrado za fiziko v zgodovini podeljevanja. "Sem mislila, da jih je več," je bila začudena, ko so jo obvestili, da je letošnja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko. "Slaviti moramo fizičarke, saj obstajamo," je dodala. Izrazila je upanje, da bo to spodbudilo mlade znanstvenice.

Pristranski v škodo žensk pa so tudi na Wikipedii

Med uredniki, ki se javijo prostovoljno, je namreč zgolj 16 odstotkov žensk, med prispevki o pomembnih posameznikih pa jih je zgolj 17 odstotkov posvečenih ženskam, navaja britanski časnik Guardian.

Kanadska znanstvenica bo letošnjo nagrado prejela skupaj s svojim kolegom Gerardom Mouroujem, s katerim sta razvila metodo za proizvajanje ultrakratkih optičnih sunkov visokih intenzitet. Te uporabljajo pri laserski operaciji korekcije vida. Nagrado si bosta razdelila z Arthurjem Ashkinom, ki je razvil optično pinceto. Ta omogoča premikanje majhnih delcev, kot so atomi.