LENARČIČ PREDSTAVIL UGOTOVITVE Z ZADNJE MISIJE: Družba ni dovolj zrela, da bi rekla 'dovolj'

Slovenija

Ekipa misije Green Light World Flight namerava podatke, ki jih je v letu prek Azije z ultra lahkim letalom zbral Matevž Lenarčič, uporabiti tako v znanstvene namene kot za osveščanje javnosti o črnem ogljiku. Posamezniki bodo lahko pritisnili na politiko in tako dosegli spremembe, ki pa bodo morale seči v temelje našega družbenega sistema.

Matevž Lenarčič 

Lenarčič je meritve opravljal na mesec dni dolgi seriji etap z ultra lahkim letalom dynamic WT9 slovaškega proizvajalca Aerospool nad Bližnjim vzhodom in Azijo. Misijo je opisal kot uspešno - instrumenti so večinoma pridno beležili podatke, žal pa jih zaradi zapleta z dovoljenji niso mogli zbirati na Kitajskem.

Na pridobljeno sliko o stanju ozračja so ob vremenskih razmerah in pogojih dovoljenj vplivale tudi vremenske razmere. Nad Arabskim polotokom so na primer izmerili večje koncentracije puščavskega peska v zraku, v Rusiji so na meritve pomembno vplivali številni gozdni požari, ki so jih tam tudi pričakovali, je ekipa pojasnila na današnji predstavitvi v Ljubljani.

Med poletom so merili prispevke, ki jih povzročajo tako naravni kot človeški viri, je povedal vodja znanstveno raziskovalne ekipe Griša Močnik. Eden od poudarkov je veljal črnemu ogljiku, ki ga v zrak izpuščajo promet, individualna kurišča in industrija. Črni ogljik je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja atmosfere po ogljikovem dioksidu, je izpostavil Močnik.

Dva cilja

Misija Green Light World Flight ima sicer dva glavna cilja. Na eni strani bodo zbrane in obdelane podatke predstavili na znanstvenih konferencah, iz njih pa bodo nastale znanstvene publikacije. "To hočemo narediti na kredibilen način, ki bo neodvisen od preizkušenj kolegov znanstvenikov," je poudaril Močnik.

Na drugi strani pa je za celotno ekipo velikega pomena tudi osveščanje javnosti. Ta se mora zavedati, da onesnaženje zraka ni problematično le z vidika vpliva na zdravje v nekem mestu ali kraju, pač pa se ti oblaki temnega dima "širijo visoko v atmosfero, kjer absorbirajo sončno svetlobo in segrevajo zrak ter prispevajo k podnebnim spremembam skoraj enako kot ogljikov dioksid", je poudaril Močnik.

"Ko smo začeli, praktično ni bilo govora o črnem ogljiku, niti na okoljskih konferencah. Zdaj je to dejavnik, politični instrument in to je že eden od dosežkov," je dejal Lenarčič, čeprav vseh zaslug za to niti približno ne pripisuje le ekipi GreenLight WorldFlight.

"Črni ogljik moramo prepoznati kot problem, da bo osveščena javnost pritisnila na odločevalce v parlamentih," je poudaril. Le tako bo namreč prišlo do sprejema ukrepov, ki bodo vpliv črnega ogljika zmanjšali. Tudi ekipa Green Light World Flight namerava svoje ugotovitve predstaviti tako v slovenskem kot tudi v evropskem parlamentu.

Družba ni dovolj zrela, da bi rekla 'dovolj'

Pri ustvarjanju pritiska na odločevalce jim bo v pomoč tudi spletna peticija, s katero pozivajo k ukrepom proti črnemu ogljiku. Peticija je zaenkrat zbrala koli 120 podpisov. "Ne živimo v iluziji, da bi jo podpisalo pet milijonov ljudi, saj je navsezadnje problem črnega ogljika povezan z našim načinom življenja. Vsi radi potujemo, vsi se radi imamo fajn, vsi bi radi imeli čim več. Naša družba ni dovolj zrela, da bi rekla: dovolj je. A prej ali slej bo to potrebno," je poudaril Lenarčič.

Misijo so pozdravili tudi na Institutu Jožef Stefan (IJS), ki je gostil današnji dogodek. "Za naš institut je to nova izkušnja. Seveda veliko delamo na področju ekologije in varstva okolja, ki deluje v raznih mednarodnih misijah, tokrat pa se je pokazal nek nov rezultat na področju črnega ogljika," je poudaril direktor IJS Jadran Lenarčič - mimogrede, z letalcem Lenarčičem nista v sorodu.

"Inštitut in Slovenija se s tem vključujeta v izgradnjo zemljevida črnega ogljika na svetu, in to ne pri tleh, ampak na višinah, kjer so te meritve zelo pomembne," je še dodal direktor.

Deli novico:

Lahko |  17 .05. 2018 ob  14: 13
je razpolagati z tujim dinar...
curlo |  17 .05. 2018 ob  08: 01
-1
Tale moj amigo, Matevž ima prav , ko pravi , da je družba premalo zrela in zavestna, da bi se zavedala kaj se dogaja z naravo in kakšen davek za to plačujemo .....in kakšnega bodo plačevali šele naši zanamci. Edino kar se ne strinjam z njim je izjava izpred par let ko je povedal, da je še ogromno neposeljenega prostora in bi lahko ljudje tam živeli. Ja, seveda ga je , a to sigurno ne zadeva puščave in hribovita, težko dostopna prostranstva. Ekvatorijalni deževni gozd še posebej Južne Amerike , Afrike, otočij okrog Filipinov , Indonezije in sosednjih področij pa bi v to ne smeli šteti, ker so to pljuča sveta in že danes tako uničena, da bomo v naslednjih desetletjih imeli resen problem pri "proizvodnji" kisika ob vseh teh uničenih drevesih in zastruoljeno zemljo. Ko sem letel iz Evrope v J Ameriko me je pot večkrat peljala preko Manaosa v Braziliji. Tam so pred leti opustili črpanje nafte in sedaj se preostala količina surove nafte prosto preliva na površje in uničuje stotine in tisoče hektarov čudovitega in prepotrebnega gozda in vseh živali , ki tam živijo. Z letala na veliki višini se to vidi kakor ogromno zeleno morje posejano z stotinami črnih otokov napolnjenih s surovo nafto.To je svinjarija, ki smo jo mi naredili, kakor še mnogo drugih in to naj bi bila zapuščina nas pogoltnih ignorantov našim otrokom.
strunz |  16 .05. 2018 ob  19: 37
juhu... in zakaj ni podatkov za Kitajsko? Kdaj jim bomo nehali lezti v rit?