Dolgo je veljalo, da normalna telesna temperatura človeka znaša 37 stopinj Celzija. Toda znanstvene raziskave kažejo, da se je povprečna telesna temperatura v zadnjih približno 150 letih postopoma zniževala. Po nekaterih ocenah je danes bližje 36,4 stopinje Celzija. Raziskovalci poskušajo ugotoviti, zakaj se je to zgodilo in ali so spremembe povezane z izboljšanjem zdravja, življenjskimi razmerami ali celo razlikami v načinih merjenja.
NAŠA TELESNA TEMPERATURA SE ZNIŽUJE: Zakaj smo danes hladnejši od svojih prednikov?
Svet
Kot poroča britanski BBC Future, se je tradicionalna vrednost 37 stopinj uveljavila predvsem po zaslugi nemškega zdravnika Carla Wunderlicha, ki je v 19. stoletju izvedel eno najobsežnejših raziskav telesne temperature. Wunderlich je v bolnišnici v Leipzigu približno 15 let zbiral podatke in opravil več kot milijon meritev pri okoli 25.000 bolnikih. Na podlagi rezultatov je določil 37 stopinj Celzija kot povprečno telesno temperaturo, vrednosti nad 38 stopinjami pa povezal z vročino.
Že takrat je ugotovil, da telesna temperatura ni pri vseh ljudeh enaka. Razlikuje se glede na spol, starost in čas dneva, pri čemer je zjutraj praviloma nižja kot pozneje čez dan. Toda sodobne raziskave kažejo, da so se v primerjavi z 19. stoletjem spremenile tudi povprečne vrednosti.
Skupina raziskovalcev ameriške Univerze Stanford, ki jo je vodila epidemiologinja Julie Parsonnet, je analizirala podatke iz treh velikih zbirk meritev telesne temperature. Podatki so zajemali obdobje od ameriške državljanske vojne do leta 2017.
Raziskava, objavljena leta 2020 v znanstveni reviji eLife, je pokazala, da se je povprečna telesna temperatura postopoma zniževala. Po prilagoditvi podatkov glede na starost, telesno višino, težo in druge dejavnike so raziskovalci ugotovili padec za približno 0,03 stopinje Celzija na desetletje rojstva.
Pri ameriških moških je bila razlika v primerjavi z začetkom analiziranega zgodovinskega obdobja približno 0,59 stopinje Celzija. Parsonnet je za BBC pojasnila, da je po nekaterih ocenah današnja povprečna vrednost pri odraslih bližje 36,39 stopinje Celzija kot tradicionalnim 37 stopinjam.
Znižanje povprečne telesne temperature pa očitno ni omejeno samo na prebivalce gospodarsko razvitih držav. Podoben pojav so namreč raziskovalci zaznali tudi pri pripadnikih ljudstva Tsimane, staroselske skupnosti v bolivijskem delu Amazonije.
Biološki antropolog Adrian Jaeggi in njegovi sodelavci so preučevali skoraj 18.000 meritev telesne temperature pri več kot 5400 ljudeh. Ugotovili so, da je bila v začetku 21. stoletja povprečna temperatura okoli 37 stopinj, do leta 2018 pa se je znižala na približno 36,5 stopinje Celzija.
Takšna sprememba v razmeroma kratkem obdobju je raziskovalce presenetila. Nakazuje namreč, da lahko na telesno temperaturo pomembno vplivajo tudi spremembe življenjskega okolja in zdravstvenih razmer.
Toda zakaj so naša telesa danes v povprečju hladnejša?
Eno od možnih pojasnil je manjša obremenjenost imunskega sistema. V 19. stoletju so bile dolgotrajne okužbe, kot so tuberkuloza in druge nalezljive bolezni, precej pogostejše, mnogi ljudje pa niso imeli dostopa do učinkovitega zdravljenja.
Ob boju proti okužbam telo porablja energijo, kar lahko poveča presnovno aktivnost in nastajanje toplote. Če je danes zaradi boljšega zdravljenja in preprečevanja bolezni manj kroničnih vnetnih procesov, bi to lahko vplivalo tudi na nižjo povprečno telesno temperaturo.
Pri ljudstvu Tsimane so raziskovalci med možnimi dejavniki izpostavili boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe, cepljenje, izboljšane sanitarne razmere in uporabo obutve, ki lahko zmanjša izpostavljenost nekaterim parazitskim okužbam. Druga možna razlaga je način sodobnega življenja. Večji del dneva preživimo v prostorih, v katerih ogrevanje in klimatske naprave vzdržujejo razmeroma stalno temperaturo. Tako telesu ni treba porabljati toliko energije za prilagajanje mrazu ali vročini.
Znanstveniki ob tem poudarjajo, da nobena od teh razlag še ni dokončno potrjena. Raziskave so pokazale povezave med telesno temperaturo, okužbami in življenjskimi razmerami, niso pa pojasnile vseh razlogov za dolgoročni upad. Nekateri strokovnjaki opozarjajo tudi na možnost napak oziroma razlik pri zgodovinskih meritvah.
Medicinski zgodovinar in strokovnjak za nalezljive bolezni Philip Mackowiak je opozoril na vprašljivo primerljivost starejših termometrov z današnjimi. Wunderlich je temperaturo meril pod pazduho, sodobne raziskave pa pogosto uporabljajo meritve v ustih ali druge metode. Razlike med instrumenti, njihovim umerjanjem in mestom merjenja lahko vplivajo na rezultate.
Toda Parsonnet poudarja, da so raziskovalci znižanje temperature zaznali tudi pri primerjavah znotraj posameznih zgodovinskih zbirk podatkov, zato po njenem mnenju samo merilne napake ne morejo pojasniti ugotovljenega trenda.
Kaj torej danes sploh velja za normalno telesno temperaturo?
Zdravstveni strokovnjaki poudarjajo, da ne obstaja ena sama natančna vrednost, ki bi bila normalna za vse. Temperatura se razlikuje med posamezniki, spreminja pa se tudi glede na starost, telesno dejavnost, čas dneva in način merjenja. Po podatkih ameriškega zdravstvenega portala MedlinePlus lahko običajne telesne temperature segajo približno od 36,1 do 37,2 stopinje Celzija, pri čemer je treba upoštevati tudi mesto merjenja.
To ne pomeni, da je 37 stopinj nenadoma postalo znak bolezni. Prav tako znižanje povprečne telesne temperature ne spreminja samodejno meril za ugotavljanje vročine. Pri odraslih se 38 stopinj Celzija ali več še vedno običajno šteje za vročino, medtem ko lahko telesna temperatura pod 35 stopinjami opozarja na podhladitev.
Ugotovitve raziskovalcev zato predvsem kažejo, da je človeško telo bolj prilagodljivo, kot so nekoč domnevali, in da so se njegove povprečne fiziološke značilnosti skozi generacije spreminjale.

