Čeprav je bil urejen le njen del na slovenski strani, med Logom pod Mangartom in Cerjem na Krasu, je pot že doslej privabljala številne obiskovalce iz domovine in tujine. V zadnjih letih so veliko vložili tudi v njeno promocijo.

"Povezali smo se s številnimi organizatorji, predstavniki lokalnih skupnosti, lokalnimi turističnimi organizacijami in drugimi z namenom, da te stoletnice res pomenijo spravo, sožitje med narodi, ki so tu trpeli. Danes je to območje polno priložnosti za sodelovanje in razvoj t.i. zgodovinskega turizma," je za STA povedala direktorica Fundacije poti miru Maša Klavora.

Po njenih besedah je po Evropi več zanimanja za prvo svetovno vojno in dogodke iz tega časa, kot so pričakovali v Sloveniji in v krajih na območju, kjer je fronta potekala. Zelo odmevna je bila tudi predstavitev Poti miru in krajev ob Soški fronti na letošnjem turističnem sejmu v Milanu.

Vodilni partner projekta Pot miru je italijanska Goriška pokrajina. "Vsi si želimo, da bo Pot miru pomenila nov začetek doživljanja tega čezmejnega prostora, saj se v teh obmejnih pokrajinah srečujeta in prepletata slovenski in italijanski narod. To je vrednota, ki jo hočemo prikazati tudi kot turistični produkt," je pojasnila podpredsednica Goriške pokrajine Mara Černic.

Pot miru se lahko prehodi v več delih

Zasnovana je tako, da povezuje ostaline bojev na soški fronti, urejene muzeje na prostem, Kobariški muzej in pomnik na Cerju. Število njenih obiskovalcev se je letos precej povečalo. Obisk beležijo tako s številom prodanih vstopnic v muzejih kot z mnenji obiskovalcev, saj so na glavnih točkah postavljene skrinjice z vpisnimi knjigami.

Povečan obisk so zaznali tudi v Kobariškem muzeju, ki bo imel letos okrog 61.000 obiskovalcev, medtem ko se je v prejšnjih letih število vrtelo okrog 58.000. Nadpovprečno dobro sta bila letos obiskana tudi Sabotin, kjer so zabeležili okrog 40.000 obiskovalcev, in čezmejni muzej na prostem na Kolovratu, kjer so letos našteli preko 30.000 ljudi. Tudi v spominski cerkvi na Javorci je bilo letos 7000 gostov, kar je 2000 več kot lani, v Klužah so našteli 1000 gostov več, na Cerju pa so letos zabeležili 11.000 obiskovalcev.

Soška fronta kot turistični produkt

V obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne in soške fronte so se dobro vključili tudi turistični ponudniki, ki pripravljajo različno ponudbo na to temo, od gostinske do vodenj in predstavljanja manjših zasebnih zbirk. "Kot fundacija to ponudbo zbiramo in zainteresiranim tudi pripravljamo različne programe, pohvaliti pa je potrebno tudi turistične agencije, ki so pripravile čezmejne pakete, saj lahko to območje Primorske in Furlanije-Julijske krajine, vzdolž Soče in nekdanje soške fronte veliko ponudi," je dejala Klavora.

"Stoletnica dogodkov v prvi svetovni vojni je ena od priložnosti za naše kraje, to nam je bilo jasno že pred leti. O teh dogodkih se namreč tako v Italiji kot po ostalih evropskih državah govori bistveno več kot pri nas," pa je pojasnil Tadej Koren iz Fundacije poti miru.

Soška fronta na razstavi Expo v Milanu

Gostje prihajajo v Posočje ne samo iz Italije, pač pa tudi od drugje. Italijani so sicer že tradicionalno redni gostje, saj so ti kraji v Posočju del njihove kolektivne zavesti. "Ob tem si želimo, da k nam ne bi prihajali samo na ogled ostalin prve svetovne vojne, pač pa da bi jih navdušili tudi za druge stvari, ki jih ponujajo Posočje in Kras, tako športne aktivnosti, neokrnjeno naravo in kulinariko," je še dejal Koren.

Tudi v prihajajočem letu, ko bodo obeležili stoto obletnico začetka soške fronte, bodo pripravili različne predstavitve. Še posebej pomembna bo tista na svetovni razstavi Expo v Milanu, od katere si veliko obetajo.