V času ramazana se muslimani postijo med sončnim vzhodom in sončnim zahodom, prav tako pa se trudijo biti v okvirih moralnih načel, ki jih uči islam. "Ramazan je čas, da človek premaga telesne strasti v korist duhovne moči, ki si želi občutiti lepoto resnice, pravičnosti, poštenosti, solidarnosti in ljubezni," so zapisali v Islamski skupnosti v Sloveniji.

Ramazan je v islamu tudi "tekmovalno obdobje", ko naj bi verniki tekmovali, kdo bo naredil več dobrega. "Post je povzdigovanje duše, vaja za krepitev telesa in opomnik za ustvarjanje dobrih del. Je človekova zaščita, ker preprečuje verniku in vernici, da počneta tisto, kar je prepovedano," so zapisali.

Po verovanju muslimanov je v ramazanu Bog poslancu Mohamedu začel razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Zato se muslimani v tem obdobju intenzivno posvečajo njegovemu branju in proučevanju. Celoten Koran v času meseca ramazana na glas preberejo v večini džamij, in sicer tako da se vsakodnevno prebere 20 od skupno 604 strani.

Za verne muslimane je sicer ramazan oziroma saum četrti od petih stebrov islama, ostali so še izpovedovanje vere (šahada), pet dnevnih molitev (salah), dajanje miloščine (zakat) in romanje v Meko (hadž).

Muslimanski koledar je lunaren in se ravna po Luninih menah. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, prihaja ramazan vsako leto 11 dni prej kot v letu pred tem. Postni mesec se ponavadi ne začne za vse muslimane istočasno, ampak se ponekod začne dan, dva kasneje. Začetek je namreč odvisen od tega, kdaj je na nebu prvič po mlaju videti Lunin krajec.

Ramazanu arabsko govoreči muslimani pravijo ramadan. Poimenovanje ramazan uporabljajo nekateri muslimani v Evropi, kot so Bošnjaki in Turki, pa tudi muslimani v Sloveniji. Ramazanu bo sledilo tridnevno praznovanje ramazanskega bajrama.