Prostovoljstvo je po Cerarjevem mnenju aktiven izraz participacije v civilni družbi, saj krepi skupne vrednote, zagotavlja družbeno povezanost in je zato izrednega pomena za družbo in državo, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Spomnil je, da ima prostovoljstvo v Sloveniji dolgo, bogato tradicijo in z nesebičnim delovanjem posameznikov prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti in medsebojnega povezovanja. V obdobju zaostrenih ekonomskih in družbenih razmer je bila vloga prostovoljcev po njegovih besedah še pomembnejša, saj prispeva k medsebojni solidarnosti, zniževanju revščine, socialni vključenosti, medgeneracijskemu dialogu in višji zaposljivosti prebivalstva.

Glede na skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2016 je bilo največ prostovoljskega dela opravljenega na področju socialne dejavnosti, in sicer skoraj 62,5 odstotka vseh prostovoljskih ur. Sledili sta področji vzgoje in izobraževanja ter človekovih pravic in svoboščin, je spomnil.

Izjemno pomemben del prostovoljstva po njegovih besedah predstavljajo gasilske organizacije in druga društva, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

"Leta 2016 je bilo opravljenih skoraj 11 milijonov ur prostovoljskega dela, kar zelo jasno kaže, kako velik, a še ne dovolj izkoriščen potencial za socialni in gospodarski razvoj ima prostovoljstvo," je izpostavil. Vlada je zato pripravila predlog strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki med strateške usmeritve uvršča tudi razvoj kakovostnega prostovoljstva v vseh segmentih družbe. Dokument je v zaključnem delu javne razprave, je dodal Cerar.

Slovenska filantropija ob mednarodnem dnevu danes v Ljubljani pripravlja 11. Slovenski kongres prostovoljstva, katerega častni pokrovitelj je predsednik vlade. Tema kongresa je mentorska podpora prostovoljcem. Prostovoljske organizacije namreč kljub zelo razširjenemu prostovoljskemu angažiranju še vedno ne morejo povsod zagotoviti kakovostnega mentorstva prostovoljcem, poudarjajo prireditelji.