Igor Omerza

V knjigi je po besedah Omerze dokumentirano zalezovanje Pahorja od leta 1952 do leta 1989. Spremljanje obsega 62 obdelav, ki jih je neposredno ali posredno izvajalo 89 pripadnikov SDV in njihovih sodelavcev.

Pahorja je SDV po besedah Omerze spremljala na več načinov - med drugim je izvajala tajne preiskave v njegovi hiši v Trstu, prostorih v Dutovljah in hiši njene sestre v Trstu. V hišo v Trstu mu je nastavila tudi skrite mikrofone, nadzirala mu je pošto in prisluškovala telefonu. Med drugim je v njegovi hiši s tajnimi mikrofoni izvedela za obljubo Edvarda Kocbeka, ki jo je dal Pahorju leta 1975, da bo javno spregovoril o povojnih pobojih domobrancev. Prepise nekaterih prisluhov je Omerza tudi objavil v knjigi.

Poročila SDV o Pahorju so po besedah Omerze prejemali številni takratni visoki predstavniki vrha Komunistične partije in države, med njimi Stane Dolanc, Edvard Kardelj, Mitja Ribičič, Franc Popit in Milan Kučan.

Boris Pahor 

Vzroki za zalezovanje so bili med drugim Pahorjevo publicistično pisanje v več revijah v zamejstvu in Sloveniji, med drugim v Novi reviji, izdajanje revije Zaliv in njegovo sodelovanje na srečanjih slovenskih izobražencev.

V knjigi sta tudi dva dokumenta SDV, iz katerih je po besedah Omerze razvidno, da je zgodovinar Jože Pirjevec leta 1988 o Pahorju poročal italijanski obveščevalni službi Digos. Pirjevec je slednje za Primorski dnevnik sicer zanikal, a Omerza pravi, da mu ne verjame, ker da so dokumenti dovolj verodostojni.

"Kot avtor nočem ocenjevati svoje knjige, lahko pa metodološko rečem, da je zelo avtentična", saj temelji na dokumentaciji SDV, je še dodal.