Akademija umetnosti UNG, ki ima svoje prostore v Gorici, izvaja le programe, ki jih druge akademije ne - deluje interdisciplinarno na področju filma, okolja kreativnih industrij in sodobnih umetnosti. Zato že nekaj časa neuspešno prosi za pridobitev državne koncesije, kar bi pomenilo tudi določena finančna sredstva.

Trenutno se njeno delovanje financira preko šolnin, različnih projektov ter podpore novogoriške mestne občine. V letošnjem študijskem letu znaša njen proračun 350.000 evrov, za optimalno delovanje in drage opreme za njihovo dejavnost pa bi potrebovali letno okrog milijona evrov. "Naš proračun pomeni desetino sredstev, kot jih za svoje delo dobijo ostale slovenske akademije," je na seji sveta regije povedal rektor UNG Danilo Zavrtanik.

"Že vse od začetka delovanja se srečujemo z enakimi težavami, to je finančno neurejeno redno financiranje akademije. Temu lahko nato sledijo druge težave, kot so težave na področju produkcije, ki je sorazmerno draga in tesno povezana s sredstvi, s katerimi razpolaga akademija," pa je povedal dekan Akademije umetnosti Boštjan Potokar.

Pomembno je, da akademija ostane v regiji in se ne seli tako kot druge v Ljubljano, je bil kritičen Zavrtanik in dodal, da so si želeli, da se v to problematiko vključi tudi svet regije in da jim pomaga pri "nastopanju nasproti državi in pomaga nasploh pri delovanju, ne samo akademije, ki ima trenutno največje težave, ampak tudi drugih fakultet in dejavnosti na Univerzi v Novi Gorici".

Rektor UNG je povedal še, da je za tako stanje delno verjetno kriv status UNG, ki ni državna univerza, in se "še vedno demonizira vse, kar ni državno". Delno pa je kriva želja, da bi vse, predvsem pa intelektualne dejavnosti iz regije preselili center Slovenije.

Podporo k temu, da bi Akademija umetnosti pridobila koncesijo, so izrekli tudi rektorji ostalih treh slovenskih univerz.