Na Vojkovem nabrežju 33 v Kopru je že nekaj let pravcata mala oaza za ljubitelje vrhunskega, butičnega piva. Ghetto Something je med zahtevnejšimi pivoljubci iz Kopra in širše že obvezna postojanka, kjer obiskovalce ne pričaka le skrbno izbran nabor piv, temveč tudi strokovno svetovanje, ki olajša 'plutje' po zelo raznoliki ponudbi. Motor lokala je Dimitrij Jurišič, eden največjih poznavalcev butičnega piva v Sloveniji, v veliko pomoč pa mu je sodelavka Valerija Birsa. A tu je še ena nepogrešljiva in samosvoja članica ekipe – muca Kiki – , ki je postala že uradna maskota lokala.
TU PIVO NI LE PIJAČA, AMPAK DOŽIVETJE: V koprskem Ghetto Something presenečenjem ni konca
Koper
Mačja zgodba, ki je postala zaščitni znak lokala
Tudi del imena Ghetto Something je povezan z mačjim svetom. "Ghetto je bil najin nekdanji domači muc, po katerem sva s pokojno partnerko Anjo Gregorich, ki ji bom večno hvaležen za vso podporo, poimenovala lokal in podjetje. Something pa izhaja iz tega, da na začetku nisva vedela, ali bi lokal definirala kot pub, točilnico piv ali nekaj tretjega. Naključje je nato hotelo, da sva lokal odprla prav v četrti, kjer je Ghetto prišel na svet," pripoveduje Jurišič.
A mačja zgodba je dobila svoje nadaljevanje pred približno petimi leti, ko je v lokal začela zahajati sosedova muca Kiki. Sprva kot občasna obiskovalka, nato pa vse bolj kot njegova nepogrešljiva prebivalka in nekakšna 'nadzornica', ki je s svojim samosvojim karakterjem sčasoma postala pravcata maskota lokala.
Ljubezen do piva, ki traja že leta
Jurišič je na sedanji lokaciji od leta 2018, pred tem pa je vrsto let vodil trgovino z butičnimi pivi Hoppiness na začetku Kidričeve ulice in v vsem tem času je stkal številne dragocene poslovne vezi ter tudi prijateljstva.
Med najpomembnejšimi je sodelovanje s pivovarno Reservoir Dogs iz Kromberka, ki je del Jurišičeve redne ponudbe že od vsega začetka. "Reservoir Dogs so bili poleg Bevoga prvi v Sloveniji, ki so začeli variti bolj moderna piva, in vsa ta leta vzdržujejo visoko raven kakovosti," pravi Jurišič. V zadnjem obdobju veliko sodelujejo tudi s pivovarno Clef iz Arje vasi. Mlada in entuziastična ekipa po njegovih besedah sledi sodobnim trendom, hkrati pa rada premika meje. Njihova piva so v slovenski Istri precejšnja redkost, a največji izbor pa ima prav Ghetto Something.
V lokalu Ghetto Something ljubezen do piva traja že leta
Od sodobnih pivskih trendov do pozabljenih receptov
Od tujih sta v Ghettu zelo dobro zastopani mikropivovarni Amager iz Danske in Stigbergets s Švedske, ki sta odlična primera modernih pristopov v pivovarstvu. "Stigbergets je, denimo, s svojim new england ipa GBG obnorel pivoljube in je kar nekaj časa kraljeval na vrhu lestvic najboljšega piva," omeni Jurišič in kot zanimivost še doda, da v Sloveniji spijemo največ Amagerjevih piv na prebivalca. A tu je še pivovarna Freigeist iz Nemčije, s katero tudi dlje časa sodeluje, ampak njene zvarke bolj sporadično oziroma previdno vključuje v izbor, ker varijo zelo posebne zadeve. "Njihov glavni pivovar je neke vrste pivski arheolog. Obiskuje knjižnice, arhive, muzeje in išče informacije o izumrlih, pozabljenih, starih lokalnih slogih in jih poskuša izvesti danes. Zaradi njega sem lahko poizkusil nekaj najbolj norih zadev, za katere si nisem mislil, da jih bom lahko sploh kdaj okusil," pove Jurišič.
Pivo z dodatkom strunjanskih klapavic
Dolgoletno poslovno sodelovanje z omenjenimi pivovarnami je porodilo tudi marsikatero zanimivo pivo. Leta 2017 je Jurišič s kolegi iz Reservoir Dogs zvaril pivi Pilot number 1 (session IPA) in Brutality (imperial IPA). Leto pozneje je v pivovarni Amager sodeloval pri nastanku dveh piv sloga double hazy IPA in hoppy brown ale. Na slednjega je še danes posebej ponosen, pravi Jurišič. S kolegi iz Clefa pa je v zadnjem obdobju nastalo že več precej nenavadnih pivskih zvarkov. Med njimi izstopa prvi slovenski oyster stout s prav posebnim lokalnim pridihom. Namesto ostrig so namreč vanj dodali strunjanske klapavice.
Dimitrij Jurišič s sodelavko Valerijo Birsa
Deset vrst točenih piv in nešteto zgodb
Kako v Ghetto Something pravzaprav oblikuje dnevno ponudbo piv? "Trudim se, da pokrijem čim več različnih stilov. Zmeraj je na voljo nekaj hmeljenega in svetlega, nekaj temnega in nekaj kislega. Cilj je ponuditi čim bolj širok nabor, v katerem vsak najde nekaj zase," razloži Jurišič. Poleg točenih piv, kar deset jih je, je na voljo tudi bogat izbor piv v pločevinkah in steklenicah.
Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!
V vseh teh letih si je Ghetto Something zgradil širok krog stalnih strank. Poleg domačinov prihajajo številni gostje iz bližnje Italije in hrvaške Istre, lokal pa odkrivajo tudi turisti iz drugih držav. Kako si je zgradil takšno zaupanje? "Na prvem mestu je kakovostno pivo, nato sledi svetovanje. Moj moto pa je: Jaz sem spil toliko sranja, da vam tega zdaj ni treba," se nasmehne Jurišič.
Mala oaza za ljubitelje vrhunskega, butičnega piva se nahaja na Vojkovem nabrežju 33 v Kopru.
Ghetto Something tako ni le prostor, kjer lahko uživate v kakovostni ponudbi piv, ampak kraj, kjer lahko izveste, zakaj je določeno pivo vredno poskusiti, od kod prihaja, kako je nastalo in kaj vse se skriva za njegovim okusom.
Dimitrij Jurišič sebe opiše kot velikega fena koprske arhitekture in zgodovine. "Staro mestno jedro sem milijonkrat obhodil in se ga nisem še naveličal," pove in doda, da se na pot najraje poda po stranskih uličicah in ne po glavnih mestnih žilah.


