Povprečna slovenska družina v času sezone za ogrevanje porabi 1500 evrov, kaže raziskava Reus za družbo Borzen. Med Primorsko in območjem Zgornjesavske doline je sicer velika razlika v stroških ogrevanja in dosega skoraj 1000 evrov. Najbolj pogost način ogrevanja v Sloveniji je še vedno centralno ogrevanje.
VELIKE RAZLIKE: Povprečna družina pozimi za ogrevanje porabi 1500 evrov
Slovenija
Raziskava kaže, da v Sloveniji razlikujemo štiri glavne načine ogrevanj, in sicer centralno ogrevanje, centralno daljinsko ogrevanje, etažno centralno ogrevanje in lokalno ogrevanje, kot so kamini in električni radiatorji. Dobra polovica anketiranih gospodinjstev je navedla eno od oblik centralnega ogrevanja kot glavni način ogrevanja.
V enodružinskih hišah prevladuje centralno ogrevanje, sledita etažno centralno ogrevanje in lokalno ogrevanje. Centralno daljinsko ogrevanje se v enodružinskih hišah zelo redko uporablja. V večstanovanjskih stavbah pa je najbolj pogosto prav centralno daljinsko ogrevanje, sledijo centralno ogrevanje, etažno centralno ogrevanje in lokalno ogrevanje.
Gospodinjstva, ki imajo centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje, najbolj pogosto uporabljajo klasični kotel na kurilno olje, tako v enodružinskih kot tudi v večstanovanjskih stavbah. V enodružinskih sledi klasični kotel na trdna goriva, kot so lesna biomasa in toplotna črpalka zrak-voda, v večstanovanjskih stavbah pa klasičen kotel na plin in kotel na trdna goriva.
Gospodinjstva z lokalnim načinom ogrevanja najbolj pogosto uporabljajo kamin in peč na trdna goriva v enodružinskih hišah ter električni radiator, klimatsko napravo in plinsko peč v večstanovanjskih stavbah. Dodatni način ogrevanja, kot dopolnitev glavnega, ima slaba polovica anketiranih gospodinjstev v enodružinskih hišah in malo manj kot tri petine v večstanovanjskih stavbah.
TIHA EKOLOŠKA PODRAŽITEV 7,5%
V stanovanjskem naselju v Livadah so nam že ob vselitvi povedali, da bomo imeli najcenejše, najboljše, najbolj ekološko ogrevanje na plin, točneje na mešanico uparjeni plin butan-propan iz obstoječe plinarne. Skratka raj na zemlji, saj se tako lahko ogreva sanitarna voda, centralno ogrevanje, plin za kuhanje in so zato posledično računi za elektriko mnogo manjši.
Res pa je, da je zato v poletnih časih poraba plina manjša, le nekaj m3, saj se uporablja samo za sanitarno vodo in kuhanje.
Glede na porabo uparjenega plina so v zimskim mesecih stroški visoki, morda glede na ostale možnosti celo previsoki, saj je bil račun za ogrevanje dvosobnega stanovanja trenutno mesečno 221,18€ in sicer:
* Uparjeni plin mešanica - poračun - 57m3 po ceni 3,0993€ = 176,6601€
* Eko taksa/trošarina 0,0886€/m3 je vračunana v ceni
Prispevek Eko Spkad - 2,57 €
Prispevek za EKOSKLAD je obračunan po UL.114/09 po ceni 0,012€/l oz.0,021€/kg.
* Števčnina M G4 - 3,69 €
* Preizkus plinotesnosti - 1,3979 €
Skupaj:184,31€
Osnova za popust: 0,00 €
Eko taksa/trošarina: 5,05 €
Eko sklad 2,57 €
DDV: 36,86 €
Za plačilo €: 221,18€
* Obveščamo Vas, da se s 01.02.2012 izhodiščna cena uparjanega plina spremeni na 3,332 € brez DDV
* Prispevek za EKOSKLAD je obračunan po UL 114/09 po ceni 0,012€/l oz.0,021 €/kg
* Stanje 09.02.2012
ILUZIJE PO 4 LETIH
* Uparjeni plin mešanica - m3 - 61m3 - po ceni/em - 2,6522 - znesek brez ddv - 161,7842 €
* Prispevek EKO Sklad - m3 - 61m3 - po ceni/em - 0,0250 - znesek brez ddv - 1,5250 €
* Prispevek OVE SPTE - 61m3 - po ceni/em 0,0310 - 1,8910 €
* EKO Taksa - m3 - 61m3 - po cena/em - 0,1223 - 7,4603 €
* Števčniba M G4 - količina 1 - cena/em 5,7300 - 5,7300 e
* Preizkus plinotesnosti - količina 1 - cena/em - 1,3979
Skupaj: 179,79 €
Osnova za popust: 0,00
Eko taksa: 7,46 €
Trošarina: 0,00
Eko sklad: 1,53
OVE-SPTE prispevek: 1,89
Ddv: 39,55
Za plačilo: 219,34 €
* stanje 09.02.2016
JUNIJ 2016
* Trenutna cena uparjeni plin mešanica je 3,17 €/m3
OKTOBER 2016
* Trenutna cena uparjeni plin mešanica je 3,1825 €/m3
OKTOBER 2018
* trenutna cena uparjeni plin mešanica je 3,14 €/m3 oziroma 3,83 €/m3 z DDV
Glede na pretečeno obdobje 4 let in na vse obljube, ki smo jih dobili v naselju v Livadah že leta 2012, da bodo poskušali v naselju zagotoviti cenovno bolj ugoden zemeljski plin, pa smo po štirih letih spet popolnoma na začetku. Vse skupaj se vrti okoli sedanjih zmožnosti obstoječih rezervoarjev za Uparjeni plin mešanica butan/propan, ki so žal premajhne za zemeljski plin. Zato bo potrebno povečati rezervoar(je) ter posodobiti obstoječo instalacijo, da se bo sploh lahko dovajal zemeljski plin. Res pa je tudi, da je vse to povezano z obstoječo plinarno in razvojno politiko občine Izola, ki že za svoje delovanje in financiranja obstoječih programov nima več denarja. Ob tem je potrebno povedati, da je obenem KS Livade z največ prebivalci v občini, pa se njenega upravljanja ter vpliva skorajda ne občuti. Tako se žal vrtimo v začaranem krogu, kjer smo žal odvisni od lokacije, kjer ne moremo koristiti ugodnosti in subvencij, ki jih imajo vsi ostali uporabniki zemeljskega plina po Sloveniji. Skratka najmanj drugorazredni državljani, brez možnosti vpliva in še manj odločanja o življenjsko zelo pomembnih zadevah. Zaradi vsega navedenega seveda vsa gospodinjstva in teh na tem območju ni malo, plačujemo (pre)visoko ceno, ki se odraža predvsem v zimskih kurilnih mesecih, ob tem se lahko vprašano, koliko časa še in kdaj nam bo kdo od odgovornih, vsaj prisluhnil. Tako, pa nasvidenje vsaj v naslednjem desetletju?
Pri nas v Livadah so povečini montirane plinske šeči, ki nimajo prisilnega vleka, ampak povečini črpajo kisik iz prostorov, kar je še dodatno tveganje. Pred leti je prišlo do nesreče s smrtnim izidom, ko je brez potrebe ugasnilo mlado življenje, pa so takrat obljubljali, da bodo pristopili k sanaciji dimnikov oziroma tuljav. Šele takrat se je po mnogo letih obratovanja, zganila tudi občina in ustrezni inšpekcijski organi, pa se je na koncu končalo z enim velikim nič. Potem je bilo ugotovljeno, da bi morali iz vrha stanovanjskih blokov speljati za vsako stanovanje dimniške cevi, se je takoj vse skupaj zaustavilo, saj bi te nujne posege morali plačati stanovalci sami. Pomeni, za napake, ki jih je zagrešil tisti, ki je gradil stanovanjske bloke, sedaj morali plačati stanovalci sami. Žal je tudi na tem področju v Sloveniji narobe svet in ne kaže, da bi se kaj kmalu spremenilo. Nekdo se očitno ves čas igra s človeškimi življenji in pri tem tudi odločbe inšpektorjev ne pomagajo, saj je vsako življenje preveč dragoceno, da bi se končalo na takšen način.
Katastrofa da na obali nimamo še zemeljskega plina, ki je en izmed najbolj poceni in čistih za okolje energentov.
Malo jih jebe statistika