Znatno je pripomogla k uveljavitvi kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti na Slovenskem in tudi v nekdanji Jugoslaviji; prav na njeno pobudo so na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju uvedli zlate arene tudi za kostumografijo.

Z Alenko Bartl Prevoršek, ki je veliko časa preživela tudi v Luciji, kjer je bil njen drugi dom, je sodelovala tudi direktorica Avditorija Portorož Dragica Petrovič. Kot je povedala, sta se zelo razumeli. "Bila je izjemna ženska z izjemnim znanjem. Res mi je v čast, da sem lahko sodelovala z njo in z maskerko Berto Meglič. Bili sta legendi in veličasten dvojec slovenskega filma," je dodala Petrovičeva.

V lepem spominu jo ima tudi igralec in režiser Boris Cavazza, ki je prav tako sodeloval z Bartljevo. "Bila je prijazna gospa. Rada je hodila v teater do zadnjega. Nazadnje sem jo srečal v koprskem gledališču," nam je povedal.

Alenka Bartl Prevoršek je v oblikovanju kostuma prešla razvoj od realizma do stilizacije, kar se je izrazilo tudi v barvi in materialu. Leta 1972 je za kostumografsko delo prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 1989 pa še osrednjo Prešernovo nagrado za življenjski opus. Leta 2012 je prejela tudi Badjurovo nagrado za življenjski opus. Lani ji je predsednik republike podelil red za zasluge.

Pred šestimi leti so v Narodni galeriji odprli pregledno razstavo njenih del, ki so jo pripravili s Slovenskim gledališkim muzejem. Takrat je povedala, da je razstave vesela tudi zato, ker se z njo promovira poklic, ki ga po njenem mnenju marsikdo ni imel priložnosti spoznati. Mlade je vedno vzpodbujala k temu poklicu, "ker je lep in ker si vedno v koraku s časom, ki mora slediti tudi estetiki likovnega obdobja".