Kot so zapisali v odzivu, je minister odločitev o razrešitvi dosedanjih članov sveta psihiatrične klinike, ki jih imenuje ustanovitelji, utemeljil s kritiko dela sveta zavoda: da je bila komunikacija dosedanjega sveta zavoda z ministrstvom slaba, da svet ni opravil svoje naloge nadzora in da klinika ni imela zunanjih nadzorov. Za odreditev izrednega zunanjega nadzora s strani zdravniške zbornice pa da ministrstvo ni pristojno.

"Resnica je ravno nasprotna," poudarjajo razrešeni svetniki in dodajajo, da je svet ves čas delal v skladu s sklepom o ustanovitvi zavoda ter statutom. Po njihovih navedbah je psihiatrična klinika ena najbolj nadziranih zdravstvenih ustanov, kar je, glede na občutljivost populacije, ki jo obravnava, tudi razumljivo.

V sporočilu navajajo, da je bilo zgolj od leta 2020 do leta 2023 11 sej sveta, po vsaki pa je svet vse sprejete zapisnike in dokumente redno pošiljal ministrstvu (letna poročila, poročila o izvajanju investicij, strategije razvoja, čakalne dobe,...). Pri tem je, kot izpostavljajo, ministrstvo pisno soglašalo z vsemi dokumenti, ki so jih prejeli v obravnavo, in to tudi v mandatu sedanje vlade.

Pojasnjujejo, da ministrstvo nikoli ni zahtevalo dodatnih pojasnil ali imelo dodatnih vprašanj, svet pa od ministrstva ni prejemal nobenih smernic ali priporočil. Prav tako niso prejeli nobenih ugotovitev o nepravilnosti njihovega delovanja. Na predlog za sestanek, ki so ga člani podali po elektronske pošti in s sms-sporočilom, pa se ministrstvo ni odzvalo.

"Silno se tudi čudimo, da so na ministrstvu več mesecev v 'tajnosti' proučevali dogajanja na kliniki. Pri nas, kot predstavniku ustanovitelja, pa niso preverjali zbranih podatkov in nas tudi ne vprašali po stališčih do ugotovitev, na osnovi katerih so razrešili člane sveta in pozivali direktorja k odstopu," so še zapisali.

Kot neresnično so označili navedbo ministra, da klinika ni imela zunanjih nadzorov, temveč le interne. Po njihovih podatkih je namreč klinika od leta 2020 do leta 2023 imela skupno 31 zunanjih nadzorov, od tega jih je "14-krat inšpiciral zdravstveni inšpektorat, ki je zunanji nadzor, neposredno podrejen ministru".

Prav tako po njihovem ne drži trditev, da minister nima "manevrskega prostora", da je edina, ki lahko zahteva nadzor zdravniške zbornice, klinika sama. "Takšna trditev je neresnična in je v nasprotju z 78. členom zakona o zdravstveni dejavnosti, ki eksplicitno našteva, kdo ima pravico do odreditve izrednega nadzora s strani zdravniške zbornice, in na prvem mestu je prav minister za zdravje," so poudarili.

"Glede na večletno pozitivno poslovanje klinike, uresničevanje vnaprej potrjenih načrtov s strani ministrstva, zagotavljanja nadpovprečnih pogojev za bivanje pacientov in za delo zaposlenih, neugotovljenih nepravilnosti v zvezi z domnevnim izvajanjem nasilja s strani zaposlenih nad pacienti, svet Psihiatrične kinike Ljubljana ni imel utemeljenega razloga za razrešitev direktorja," so sklenili razrešeni člani sveta.

Vlada je svoje predstavnike v svetu Psihiatrične klinike Ljubljana razrešila dan po tistem, ko so svetniki po sredini obravnavi očitkov o domnevnem nasilju na kliniki sporočili, da vodstvu klinike zaupajo. Direktorja klinike Bojana Zalarja pa je Bešič Loredan včeraj pozval k odstopu.

K takojšnjem odstopu so generalnega direktorja, strokovno direktorico, predstojnika oddelka za psihiatrijo in glavno sestro psihiatrične klinike včeraj pozvali tudi v Društvu Šent-Slovenskem združenju za duševno zdravje. Kot so zapisali, jih k odstopu pozivajo zaradi številnih poročil o zlorabah, tudi s strani njihovih članov. Ob tem pa so v društvu kritični tudi do nekaterih izjav vodilnih.