Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je DZ potrdil nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je v torek povedal, da se odhodki povečujejo za 1,3 milijarde evrov na 17,1 milijarde evrov, pri čemer se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu.

Po novem so načrtovani tudi višji prihodki, znašali bodo 15,2 milijarde evrov. Na to rast bodo med drugim vplivale začasne namenske dajatve, ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah. Boštjančič je med njimi navedel zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, vlada pa po njegovih besedah načrtuje tudi rast prilivov od trošarin.

Za leto 2026 pa je načrtovanih 15,9 milijarde evrov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se z 2,6 odstotka BDP v letu 2025 znižal na 1,6 odstotka BDP v letu 2026.

V ospredju proračunov ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah. Poleg tega je vlada v postopku obravnave med prioritetami omenjala ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike.

V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na zaostrovanje geopolitičnih napetosti in pogrešali ustrezen odziv vlade. Menili so tudi, da sta proračuna slaba in odpirata vrata netransparentni porabi. "Proračuna sta nerazvojno naravnana, netransparentna in prikrivata številke ter dajeta možnost za ponovno netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je stalnica te vlade," je v torek dejal Rado Gladek (SDS) ter kot primer navedel "nakup podrtije na Litijski in računalnikov, ki še vedno ležijo v skladišču".

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot optimistične. Kljub zaostrenim razmeram je vlada vse prioritetne naloge uspešno vključila v proračun za prihodnji dve leti, je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda).