Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas

Med gasilci, ki so si pred desetimi leti peš utirali pot do kraja nesreče na primorski avtocesti, je bil tudi Anže Albreht, ki je na podlagi te izkušnje ustanovil Zavod Reševalni pas, s katerim voznike ozavešča o pomenu ustvarjanja reševalnega pasu. Albreht z veseljem ugotavlja, da se je v zadnjem desetletju situacija bistveno izboljšala.

"Reševalci in gasilci iz cele Slovenije priznavajo, da se zadeve na tem področju izredno izboljšujejo," je poudaril na današnjem dogodku, ki ga je pripravila Agencija za varnost prometa (AVP).

Nekateri še vedno izkoriščajo reševalni pas

Albreht je ob tem opozoril, da imajo še vedno težave s tistimi, ki reševalni pas izkoristijo in se po njem vozijo nepooblaščeno. "Priključitev intervencijskemu vozilu je popolnoma primitivno dejanje, ki ogroža celotno intervencijsko ekipo, v končni fazi celotni kraj nesreče, ki je trenutno brez reševalnega vozila," je bil jasen.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je Albrehta označila za "odličen zgled aktivnega državljana, ki ni zgolj tarnal nad slabimi razmerami, ampak je stopil v akcijo". Izkušnje ministrstva kažejo, da so se vozniki v desetletju delovanja Zavoda Reševalni pas večinoma naučili, da je treba v primeru nesreč in zastojev na cestah omogočiti reševalnim vozilom, da čim prej in brez ovir pridejo do kraja nesreče.

"Stanje še ni idealno, je pa bistveno boljše kot je bilo pred 10 leti. Ta projekt je čudovit primer, kako so za spremembo vzorcev vedenja v prometu pomembni zgled, razumevanje in ozaveščanje," je dejala ministrica.

Je pa tudi Bratušek opozorila na voznike, ki vzpostavljen reševalni pas izkoriščajo. "Mislim, da je na mestu razmislek, da bi zaostrili sankcije za takšne voznike. Če spravljaš v življenjsko nevarnost tiste, ki gredo reševati življenja, je to ne samo nezakonito, ampak zavržno dejanje," je bila kritična.

"Ne le minute, sekunde rešujejo življenje"

Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je poudaril, da velikokrat ne le minute, ampak sekunde rešujejo življenje. Dovolj je le en neodgovoren ali nepoučen voznik, da se po nepotrebnem trošijo dragocene sekunde, je opozoril in dodal, da je sicer teh po desetletju ozaveščanja vedno manj.

Dogodek AVP o pomenu vzpostavljanja reševalnega pasu tradicionalno poteka pred začetkom šolskih počitnic oziroma turistične sezone, ko se poveča število vozil in zastojev na slovenskih cestah.

Voznike je stalno treba izobraževati, da na avtocesti in hitri cesti pravilno ustvarijo reševalni pas takoj ob nastanku zastoja, ne šele, ko zaslišijo sirene intervencijskih vozil, je izpostavila v. d. direktorice AVP Simona Felser.

"Mnogokrat se vozniki sprašujejo, ali se tudi v primeru zastoja zaradi vsakodnevnih prometnih konic pomaknemo levo in desno ter ustvarimo reševalni pas. Temu lahko pritrdimo, saj v večini primerov ni mogoče vedeti, kaj je razlog ustavitve," je dejala.

Domači vozniki pomen pravilne vzpostavitve poznajo vse bolje, zaradi tranzitne lege Slovenije pa je pomembno ozaveščati tudi tuje voznike. Slovenija nima vpliva na izobraževanje teh voznikov, na to lahko vpliva le z nadzorom, je dodala.

Iniciativa ustvarjanja reševalnega pasu je bila po mnenju direktorja Zavoda Vozim Davida Razborška uspešna iz več razlogov. "Prvi je ta, da izhaja iz terena, drugi pa ta, da združuje vse deležnike - gospodarstvo, vladne in nevladne organizacije ter medije," je dejal Razboršek.

Promet je ekipna igra, ravnanje enega udeleženca hitro vpliva na ravnanje ostalih, tako v pozitivnem kot negativnem smislu, je medtem pojasnil predsednik AMZS Andrej Brglez. "Zato je pomembno, da vozniki ne mislijo samo nase, ampak na celotno ekipo," je poudaril.

Udeleženci dogodka so udeležence v prometu v času poletnih mesecev pozvali k strpnosti, uporabi varnostnega pasu, vožnji brez telefona ter hitrosti, ki je prilagojena omejitvam in razmeram na cesti.