Četrtina odraslih Evropejcev boleha za alergijskim rinitisom, najpogostejšo med alergijskimi boleznimi. Zanjo so značilni voden izcedek iz nosu, draženje v nosu ter kihanje in pordele oči. Bolniki ne vedo vedno, da so vzrok za njihove težave alergije, ampak simptome zamenjajo za prehlad, pojasnjuje alergologinja s Klinike Golnik Mihaela Zidarn.
Alergijske težave nekateri še vedno zamenjujejo s prehladom
Slovenija
Alergijo najpogosteje povzročajo pršice, plesni, hišni ljubljenčki ter pelodi dreves in trav. Tisti, ki jim alergijo povzročajo pelodi rastlin, imajo običajno težave v času od konca zime do konca aprila, junija, ko cvetijo trave, poleti zaradi zeli (ambrozija, pelin in tropotec), jeseni pa zaradi spor plesni. Bolniki, ki so alergični na pršice ali hišne ljubljenčke, pa imajo običajno težave tekom celega leta.
Posameznik se ne rodi že alergičen, pojasnjuje Zidarnova. So pa nekateri zaradi dednosti bolj nagnjeni k alergijam. To so predvsem tisti, katerih starši imajo alergijsko bolezen. "Če sta starša alergika, je verjetnost, da bo imel otrok katero od alergijskih bolezni, med 50 in 75 odstotkov," navaja Zidarnova.
Predvsem tisti, ki bolehajo za celoletnim rinitisom, svoje težave večkrat zamešajo s prehladom, pravi Zidarnova in dodaja, da so alergiki tudi bolj dovzetni za virusne okužbe ter posledično večkrat prehlajeni.
Bolniki z alergijami zaradi svojih težav ne gredo vedno k zdravniku. Po besedah Zidarnove del alergikov svoje težave zdravi sama s tistim, kar je brez recepta na voljo v lekarnah, del jih pa s svojimi težavami pač živi.
Za boljše osveščanje posameznikov o alergijah je pred kratkim zaživela tudi spletna stran. Tu lahko posameznik najde podatke o alergijskih boleznih dihal, skozi poseben vprašalnik pa lahko ugotovi, ali boleha za alergijskim rinitisom in kako hudo obliko ima. Izve lahko tudi marsikaj o obvladovanju težav z alergijo.