Na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 je Slovenija zabeležila oceno 61, na lestvici držav pa se je uvrstila na 34. mesto. Transparency International (TI) Slovenia opozarja, da v Sloveniji pri ključnih sistemskih premikih še vedno ni dovolj zavzetosti, ki bi prinašala večje premike v pozitivno smer. Pri tem med drugim izpostavlja počasnost pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za sprejem katere je po dolgi proceduri na vladi v prejšnjem sklicu DZ zmanjkalo časa.

"Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo. Vlado pozivamo, naj čim prejšnji sprejem sistemskih ukrepov za učinkovitejše preprečevanje korupcije, vključno z novim programom vlade za krepitev integritete in transparentnosti, ter čim prejšnja novelacija zakona o preprečevanju korupcije postaneta ena od njenih prednostnih nalog," besede predsednice TI Slovenia Alme Sedlar povzema sporočilo za javnost. Sedlarjeva ob tem dodaja, da na celostno ureditev še vedno čakajo tudi področja lobiranja, preprečevanja pojava vrtljivih vrat ter zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev.

Pomanjkanje napredka v TI Slovenia opažajo tudi pri vzpostavljanju integritete najvišjih predstavnikov oblasti. "Kljub večkratnim pozivom TI Slovenia tudi ta sklic DZ še ni sprejel etičnega kodeksa za poslance in poslanke, čeprav k sprejetju poziva Skupina držav proti korupciji – Greco. Neizpolnjevanje mednarodnih priporočil in zavez s področja integritete in preprečevanja korupcije meče slabo luč na vse javne institucije," pravi Sedlarjeva.

Na zaznavo korupcije pa po oceni TI Slovenija vpliva tudi nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev. Zato si želijo porabo javnih sredstev in izvedbo postopkov javnih naročil približati javnosti s projektom Pakt integritete, v okviru katerega TI od leta 2016 kot neodvisni opazovalec spremlja energetsko sanacijo bolnišnic.