Udeleženci spletne okrogle mize ob današnjem svetovnem dnevu oljke so spregovorili o novih izzivih slovenskega oljkarstva. Med njimi so izpostavili (ne)konkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami, ki izhaja tako iz razdrobljenosti lastništva kot obdavčitve, temu pa so se pridružile tudi specifične težave zaradi omejitev v zvezi s covidom-19.
DANES JE SVETOVNI DAN OLJK: Na okrogli mizi izpostavili (ne)konkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami (VIDEO)
Koper
A.S.
-
Uredništvo/Vsebino omogoča Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper
-
Foto: Pixabay, posnetek zaslona
-
26.11.2020 ob 09:02
Novi izzivi oljkarstva med drugim terjajo njegovo drugačno obravnavo in izvzem iz področja sadjarstva. Ob zniževanju števila pridelovalcev olja je treba ciljati na vrhunsko kakovost, pri tem pa bo treba panogo sistemsko urediti v smislu prenosa znanja, izobraževanja in sodelovanja, je na spletni okrogli mizi, ki sta jo pripravili Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper in Zveza društev oljkarjev Slovenije, ocenila predsednica sveta za oljkarstvo Milena Bučar Miklavčič. Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je med ključnimi izzivi panoge izpostavil izboljšanje konkurenčnosti, povečanje porabe in tržnega deleža slovenskega olja na domačem trgu, kot tudi tudi razmislek o uvedbi sektorskega programa za oljkarstvo.
Če je Andreja Bizjak z uprave za varno hrano ugotavljala, da nadzor nad ostanki pesticidov med slovenskimi oljkarji nikoli ni predstavljal težave ter da imajo slovenska olja med sosednjimi državami najnižji odstotek ugotovljenih neskladnosti pri senzoričnem ocenjevanju, pa je bil bolj kritičen mladi oljar Gregor Lisjak. Po eni strani je slovensko olje bistveno bolj obdavčeno od denimo italijanskega, po drugi pa brez učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev v boju proti škodljivcem ne bomo mogli biti ne količinsko ne kakovostno konkurenčni. Prav tako je Lisjak opozoril na težave zaradi omejitev v zvezi z epidemijo novega koronavirusa. V Sloveniji je namreč pridelovalcev premalo in je v času obiranja oljk velika potreba po dodatni delovni sili. Ne da bi šli daleč, je že v hrvaški Istri veliko ljudi pripravljenih pomagati, a so imeli težave s prehajanjem meje, je dodal.
Vladimir Uršič iz Zveze društev oljkarjev Slovenije pa je ocenil, da so oljkarji premalo slišani. V imenu zveze je kmetijsko ministrstvo pozval k ureditvi finančni mehanizmov promocije na način, da bodo izdelki z zaščiteno oznako porekla deležni vsaj enake podpore kot izdelki z oznako izbrane kakovosti. Prav tako bi se morali kriteriji programa razvoja podeželja primerno ovrednotiti glede na posebnosti oljkarske panoge.
Kmetijski minister Jože Podgoršek je sicer že v svojem pozdravnem nagovoru ocenil, da so kljub koronavirusni situaciji uspeli doseči določene izjeme in s tem priti naproti kmetom. Sicer pa je oljkarstvo v teh časih zaradi spremembe nakupovalnih navad kot posledica epidemije podvrženo istim težavam kot celotno kmetijstvo.
Okrogla miza ob svetovnem dnevu oljkarstvaDanes je ???????????????????????????????? ???????????? ????????????????????! V ta namen se pravkar začenja okrogla miza z naslovom »NOVI IZZIVI V OLJKARSTVU« Dogodek lahko spremljate v živo! Nam sledite?
Posted by Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper on Wednesday, November 25, 2020
Je pa Podgoršek napovedal, da bodo oljkarstvu v novem programskem obdobju namenili posebno pozornost. Predstavnica ministrstva Marjeta Bizjak pa je pri orisu načrtovanega strateškega načrta kmetijske politike po letu 2021 med problemi izpostavila nihanje količin olja med leti, nekonkurenčne cene slovenskega olja v primerjavi s tujim in majhen delež tržno usmerjeni oljkarjev. Zato bo po njenem treba spodbuditi naložbe v nove nasade, povezovanje za skupen nastop na trgu ter tržno pridelavo.
Direktor ZRS Koper Rado Pišot je uvodoma opozoril tudi na še vedno nerešene prostorske težave inštituta za oljkarstvo in opozoril, da se mora vlada izreči, ali akreditirano dejavnost, ki jo izvaja inštitut, sploh potrebujemo. Minister Podgoršek je izrazil upanje, da bodo čim prej našli ustrezno rešitev, med več možnostmi pa je omenil instrument Next Generation EU. Opozoril je sicer, da mora ustanoviteljske pravice nad inštitutom izvajati ustanovitelj, tj. ministrstvo za izobraževanje.