S tem, ko se na primarni ravni ukinili vse nenujne preventivne storitve, je bilo mogoče zaposlene preusmeriti tudi na področja dostopnosti, kot so sprejemanje telefonskih klicev, triaža pacientov, delo v ambulantah za bolnike s koronavirusom in vstopnih točkah. Številni izvajalci so uvedli dodatne telefonske številke, na katerih nudijo tako informacije o covidu-19 kot naročanje določenih storitev, izdajo receptov za stalno terapijo, napotnic in bolniškega staleža.

Izvajalcem je pri tem svetovalo tudi ministrstvo za zdravje, ki se je oprlo na priporočila svetovalne skupine. Izvajalcem pa so predstavili tudi primere dobrih praks. Pri tem so želeli zagotoviti "čim bolj enotno organizacijo in enakovredno zagotavljanje storitev na nivoju celotne države", so zapisali na ministrstvu.

Poudarili so, da se je zaradi epidemije povečal tudi obseg dela na primarni ravni. "Zato je, kljub povečanemu obsegu dela, pri posamezniku lahko prisoten vtis nedostopnosti, saj morajo biti vse obravnave načrtovane in sprejem ni več odvisen le od želje bolnika," so sporočili.

Bolnikom na ministrstvu svetujejo, naj svoje potrebe načrtujejo pravočasno oziroma si vzamejo nekaj časovne rezerve. Dodali so, naj se dobro pozanimajo glede urnika ambulante in vseh možnih načinov naročanja. "Zavedati se morajo, da je telefonski dostop možen v delu ordinacijskega časa in ne ves čas delovanja ambulante, saj v ambulanti poteka obravnava pacientov ter ni možno hkrati obravnavati pacienta v ambulanti in po telefonu," so zapisali.

Če zdravnika ne uspejo dobiti po telefonu ali ne prejmejo odgovora na elektronsko sporočilo in ne kažejo znakov covid-19, se lahko tudi osebno odpravijo do zdravnika, še svetujejo. V primeru življenjske ogroženosti ali hudega poslabšanja zdravstvenega stanja pa naj pokličejo številko 112, so poudarili.

Da se je odzivnost primarnega zdravstva na klice bolnikov v zadnjem času izboljšala, opažajo tudi nekateri drugi deležniki.

Po septembrskem povečanju pritožb bolnikov nad komunikacijo je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel nadzor nad odzivnostjo ambulant. Nadzor je po besedah generalnega direktorja Marjana Sušlja pokazal, da je večina izvajalcev zdravstvenih storitev izboljšala telefonsko odzivnost, telefonski sistem so tehnično nadgradili, izboljšali so tudi organizacijo. Tako v nadzoru izvajalcem "praktično niso izrekali pogodbenih kazni", je minuli teden povedal Sušelj.

Tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da v zadnjem času ne prejemajo pritožb bolnikov, ki ne bi uspeli priklicati zdravnikov. Bolniki so, tako Čebašek-Travnikova, sprejeli spremenjeno komunikacijo z ambulantami.

Tudi zastopnika pacientovih pravic Duša Hlade Zore ter Avgust Rebič v zadnjem času prejemata manj pritožb zaradi neodzivnosti.