Velik del potreb za to delovno silo sedaj zagotavljajo domači sistemi izobraževanja in usposabljanja, a vse večjo vlogo bodo imele migracije iz tretjih držav in mobilnost delovne sile znotraj EU, opozarjajo v poročilu, objavljenem na spletni strani JRC. Leta 2018 skoraj dva milijona zaposlenih v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi ni bilo rojenih v državi, v kateri so delali. Število tujih delavcev v tem sektorju je zadnja leta naraslo, vendar pa so razlike med članicami velike, tako da jih več kot dve tretjini vseh delata v samo petih članicah - Nemčiji, Italiji, Švedski, Franciji in Španiji.

"Evropa je celina, ki se stara in se mora pripraviti na vse večje potrebe po delovni sili v dolgotrajni oskrbi. Naš skupni izziv bo zagotoviti dostopno, kakovostno dolgotrajno oskrbo in ustrezno delovno silo," je dejala podpredsednica komisije za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

V poročilu izpostavljajo več izzivov, s preseganjem katerih bi lahko okrepili mobilnost in migracije iz tretjih držav, da bi prispevali k ublažitvi pomanjkanja delovne sile v teh sektorjih.

V poročilu tudi navajajo, da je bil leta 2019 eden od petih prebivalcev EU starejši od 65 let, leta 2060 pa naj bi bil eden od treh. V Sloveniji je bilo leta 2019 19,8 odstotka prebivalcev starejših od 65 let, leta 2060 naj bi jih bilo 31,3 odstotka. Leta 2060 naj bi bilo v EU 54 starejših med stotimi v delovnem obdobju, v Sloveniji pa 56,4.

V poročilu ob tem navajajo, da sodi Slovenija med države južne in vzhodne Evrope, kot so Španija, Estonija in Italija, kjer so družine tiste, ki zagotavljajo glavnino dolgotrajne oskrbe, ki je praviloma brezplačna in poteka na domu oskrbovanca.