Matičičeva je na vladni novinarski konferenci o covidu-19 poudarila, da je cepljenje eden največjih dosežkov medicine, saj je rešilo na sto milijone življenj. Evropska agencija za zdravila trenutno obravnava vlogi za dovoljenje dveh cepiv proti covidu-19, pri obeh gre za RNA cepivo.

Kot je poudarila Matičičeva, je ideja o genskem cepivu sen vsakega strokovnjaka, ki se ukvarja na tem področju. Problematično pri razvoju genskih cepiv je bil enormni vložek, ki ga je treba vložiti v njegov razvoj, kar si biotehnološka podjetja niso mogla privoščiti, v času epidemije pa so države prepoznale globalen pomen razvoja cepiva in prevzele finančno tveganje.

Kot je pojasnila, so v laboratoriju biosintetsko razvili kodo delčka virusa, ki jo bodo s cepivom vnesli v mišico. Cepivo bo potem v telesu spodbudilo nastanek beljakovine, ki bo sprožila imunski odziv telesa na novi koronavirus.

Matičičeva je poudarila, da je izdelava kode za ta cepiva zelo poceni, cepivo pa lahko ustvarijo v velikih količinah in hitro. Gre za čisto cepivo, kar pomeni, da ne vsebuje nobenega biološkega materiala ali adjuvansov. Zaradi tega cepivo tudi ne sproža kakšnih posebnih stranskih učinkov.

Prav tako cepivo ne sproža avtoimunskih ali navzkrižnih reakcij, povzroča pa sterilizacijsko imunost, kar pomeni, da sproži nastanek protiteles na sluznicah naših dihal. Tako prepreči, da bi se novi koronavirus sploh pripel na sluznico in da bi ga gostitelj prenašal, je poudarila.

Cepivo je tudi 95-odstotno učinkovito, v telesu posameznika vsaj 30 dni po drugem odmerku ostane zelo veliko nevtralizacijskih protiteles, ki se borijo proti virusu.

Za varnost cepiva skrbi Evropska agencija za zdravila, ki je izjemno stroga in natančno preučuje cepivo. Tako je Matičičeva prepričana, da bo agencija dala zeleno luč cepivu, šele ko bo resnično prepričana, da je varno za uporabo.

Matičičeva poudarja, da bo o prihodnjem načinu našega življenja odločalo cepljenje, ki je še edini člen v verigi ukrepov za zamejitev epidemije. Tako bo usoda posamezne države resnično v rokah njenih državljank in državljanov, saj bodo odločali, ali se bodo cepili. Za dober izplen bi potrebovali 60- do 65-odstotno precepljenost prebivalstva.

Ob tem je parafrazirala znameniti stavek v Tolstojevi Ani Karenini in dejala, da si bodo prihodnjo zimo vse srečne države podobne, ker se bodo na enak način, torej s cepljenjem, izkopale iz epidemije. Medtem ko bodo vse nesrečne po svoje nesrečne, ker bo vsaka imela svoje težave, iz katerih ji ne bo mogel nihče pomagati.

"Močno upam in si želim, da bo Slovenija srečna država," je dejala. Pozvala je: "Cepite se takoj, ko bo to možno."