Katalonija si je skozi zgodovino izborila veliko pravic in čeprav spada pod Španijo, ima veliko mero avtonomije. Po ustavi je določeno, da lahko vlada v Barceloni porabi 70 odstotkov pobranih davkov, le s 30 odstotki razpolaga Madrid. Katalonija ima tudi poseben status, ker jih Španija priznava kot svoj narod.

Istra, hrvaška Katalonija?

Čeprav je porazdelitev prihodkov med regionalno samoupravo in centralno 90:10 v korist centralne vlade in Istrani niso priznani kot narod, pa je vzporednic s špansko posebnostjo veliko, ugotavlja hrvaški portal. Status Istrske županije se ne razlikuje od ostalih hrvaških županij, le zagrebška ima večja pooblastila, kar jasno nakazuje na centralizirano državo.

Zelo podobna je zgodovina obeh območij, pri obeh pa so zelo močne antifašistične korenine. Katalonija je bila v času Frankovega režima pod veliko represijo in v nenehnem sporu s centralnimi oblastmi. Edini način izkazovanja svoje indentitete pa so bile tekme nogometnega kluba FC Barcelona, od tukaj tudi naziv "Mas que un club" (Več kot le klub). Podobno je bila Istra v devetdesetih letih, za časa predsedovanja Franja Tuđmana, večkrat na udaru centralnih oblasti. Najhuje je bilo, ko je pet tisoč državljanov v puljski Areni izžvižgalo Tuđmana. Tako so mnogi v devetdesetih letih Istro razglasili za "otok demokracije" znotraj države, kjer so še bile upoštevane človekove pravice v nacionalno opiti Hrvaški.

Po smrti Franca je v Španiji prišlo do demokratičnih volitev, Baskija in Katalonija pa sta tedaj dobili poseben status in s tem tudi več pristojnosti. To se je odražalo v hitrejšem razvoju. Po smrti Tuđmana je demokracija de facto zaživela tudi na Hrvaškem, vendar si tedaj Istra ni izborila posebnega statusa. Tega pa bi morda želela sedaj, saj za razliko od večjega dela države tukaj v zadnjih štirih letih gospodarstvo ni tako rekoč razpadlo. Zelo pa se občuti neenakomerna porazdelitev dohodka. Vlada pod taktirko Milanoviča je sicer pred zmago na volitvah v svojem planu 21 obljubljala povečanje lokalne, oziroma regionalne oblasti in več avtonomije županijam. Vendar temu še zdaleč ni tako, zato Istra trenutno "dela še za dve županiji". Tudi sicer je Istra najbolj razvito hrvaško področje z dobro makroekonomsko strukturo, v kateri pa prednjači, začuda ne turizem, ampak industrija. Šele nato sledijo turizem, trgovina in kmetijstvo. Brezposelnih je okrog 10 odstotkov ljudi.

Prav tako je tudi Katalonija najbolj razvit del Španije. Njeno gospodarstvo temelji na turizmu, trgovini in finančnih storitvah. Njihova največja težava je 25-odstotna brezposlenost. Velika podobnost med Istro in Katalonijo je tudi v tem, da krizo občutita predvsem zaradi slabega stanja države, ne pa zaradi stanja v regiji. Nedavno je v Kataloniji prošlo do velikega protesta, ki se ga je udeležilo preko milijon protestnikov, ki so zahtevali neodvisnost, če ne dobijo popolne fiskalne avtonomije. Centralna španska oblast je predsedniku regije že sporočila, da na zahteve ne bodo pristali.

V Istri protesta, ki bi se ga udeležilo 10 ali 15 odstotkov prebivalcev, še dolgo ne bo, sklene avtor teksta, bi pa bilo dobro, da bi si za začetek izborili nadzor nad porabo vsaj 30 odstotkov pobranih davkov.