Trump, ki je v preteklosti grozil z izstopom ZDA iz Nata, je včeraj na Floridi dejal, da je pripravljen ostati v zavezništvu, a da bi morale članice namenjati bistveno več za obrambo. Namesto trenutnih dveh odstotkov BDP, ki naj bi jih članice namenjale vojski, Trump meni, da bi morali spodnjo mejo dvigniti na pet odstotkov.

Trump, ki se bo v Belo hišo vrnil 20. januarja, se je po poročanju tujih tiskovnih agencij dotaknil tudi številnih drugih tem.

Glede Panamskega prekopa in Grenlandije, za katera je v preteklih tednih dejal, da bi želel, da so pod nadzorom ZDA, ni izključil možnosti vojaškega posredovanja, saj da ju potrebujejo za "gospodarsko varnost". Njegovi komentarji sledijo včerajšnjemu obisku njegovega sina Donalda Trumpa mlajšega na danskem arktičnem ozemlju, ob katerem so v Koebenhavnu ponovili, da otok ni naprodaj.

Za izpolnitev cilja priključitve Kanade je dejal, da je za to pripravljen uporabiti "gospodarsko silo". Tudi pri tem je izpostavil pomen "odstranitve umetno narisane črte" za državno varnost. Po napovedanem odstopu kanadskega premierja Justina Trudeauja pa je po lastnih besedah h kandidaturi pozval nekdanjega hokejskega zvezdnika Wayna Gretzkyja, poroča ameriška televizija CNN.

Kanadske oblasti so v odzivu poudarile, da se ne bodo pustile ustrahovati Trumpu in da ne bodo nikoli del ZDA. "Izjave novoizvoljenega predsednika Trumpa kažejo na popolno nerazumevanje Kanade. Naše gospodarstvo je močno. Naše ljudstvo je močno. Nikoli ne bomo popustili grožnjam," je na družbenem omrežju X poudarila kanadska zunanja ministrica Melanie Joly. Kmalu zatem je odhajajoči predsednik vlade Trudeau izpostavil, da Kanada ne bo nikoli in nikdar del ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Če pred 20. januarjem ne bo izpustitve izraelskih talcev iz Gaze, Trump grozi, da bo na Bližnjem vzhodu izbruhnil pekel, ki ne bo slab le za palestinsko islamistično gibanje Hamas, pač pa za celotno regijo. Ta se sicer v luči več izraelskih agresij sooča z nenehno grožnjo širše vojne, kot pa je decembra poročal časnik Wall Street Journal, v Trumpovi ekipi razmišljajo tudi o možnosti raketnih napadov na Iran.

Trump je na daljši novinarski konferenci opozoril tudi na nevarnost zaostritve razmer v Ukrajini, za kar je obtožil pogajalske taktike odhajajočega predsednika Joeja Bidna. Ponovil je, da do ruske invazije ne bi prišlo, če bi bil on predsednik. Ob tem je izrazil obžalovanje, ker se mu ne zdi primerno, da bi se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal pred prevzemom funkcije, saj da v Ukrajini vsak dan umirajo mladi vojaki.

Glede notranjih zadev ZDA je ponovil, da namerava odpraviti Bidnovo delno prepoved črpanja nafte ob morski obali. Dan po formalni potrditvi v kongresu se je spomnil tudi na svoje podpornike, ki so leta 2021 zaradi njegovih trditev o ukradenih volitvah napadli Kapitol. Kot je dejal, razmišlja o morebitni pomilostitvi tistih, ki so bili zaradi udeležbe v izgredih obsojeni.

Pravne postopke, ki so potekali proti njem v preteklih letih, ko je bil med drugim obtožen sprevračanja izidov volitev, je označil za zlorabo pravosodja.

V odzivu na včerajšnjo napoved glavnega izvršnega direktorja tehnološkega podjetja Meta Marka Zuckerberga, da na družbenih omrežjih Facebook in Instagram v ZDA odslej ne bo več preverjanj dejstev, se je strinjal, da je vlogo pri tem s pritiskom na Meto odigral tudi sam.

Trump želi Mehiški zaliv preimenovati v Ameriški zaliv

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v torek dejal, da bo Mehiški zaliv preimenoval v Ameriški zaliv, saj da gre za bolj primerno in lepo ime. Trenutno poimenovanje je v rabi od 16. stoletja.