"Trenutno se vse več dogaja na političnem oziroma diplomatskem prizorišču kot na bojišču, čeprav siloviti boji še naprej potekajo. Obe strani sta utrpeli izjemne človeške izgube. Prav tako predvsem ukrajinski strani zmanjkuje opreme in streliva, medtem ko ruska stran (...) te izgube za zdaj uspešno nadomešča, tudi ob pomoči zaveznikov," je povedala Juvan.

Večjih uspehov ukrajinske vojske na bojišču v zadnjem letu ni bilo, je ocenila in pojasnila, da tudi sodobni oborožitveni sistemi, ki jih je Zahod dobavil Ukrajini, niso spremenili poteka vojne.

"V bistvu se ob tretji obletnici vojne dogaja tisto, česar si Evropska unija ni želela in se je vsa ta leta trudila, da se ne bi zgodilo. Rusija namreč, kot se zdi, izhaja, kot zmagovalka," je dejala. Pri tem je opozorila, da Moskva nadzira skoraj petino ukrajinskega ozemlja, vključno s polotokom Krim.

Juvan: Potek vojne se ne more bistveno spremeniti

Prepričana je, da se potek vojne trenutno ne more več bistveno spremeniti, tudi zaradi drugačne retorike ZDA do konflikta. "ZDA posedujejo takšne oborožitvene sisteme, ki bi lahko spremenili potek vojne, tako da je s tega vidika izguba podpore Amerike resnično velik korak nazaj za Ukrajino," je dodala.

Opozorila je, da Ukrajini poleg vojaške opreme in streliva primanjkuje tudi človeške sile. Tega po njenem mnenju Zahod ne bo nadomeščal, saj se EU in zveza Nato ne želita vključiti v oborožene spopade.

Ukrajinski vdor v rusko obmejno regijo Kursk in zasedbo dela ruskega ozemlja je medtem označila za zanimivo in nepričakovano odločitev Kijeva. Vseeno meni, da bi se Ukrajina namesto tega morala osredotočiti na povrnitev zasedenih ozemelj, "česar pa, kot se zdi, ni sposobna".

"Rusijo so napadli tam, kjer ni pričakovala, in zaradi tega so dosegli te uspehe, medtem ko tam, kjer je ruska vojska prisotna, ukrajinske sile niso sposobne narediti nekega preboja," je pojasnila in ocenila, da z zasedbo ruskega ozemlja Ukrajina najverjetneje ne bo izboljšala pogajalskih izhodišč.

Po nastopu nove administracije v ZDA s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu so se okrepila prizadevanja za končanje vojne. Trump se je sredi meseca z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom dogovoril za začetek mirovnih pogajanj. Ukrajina je bila tudi v ospredju prvega srečanja delegacij ZDA in Rusije na visoki ravni po začetku invazije v Rijadu.

Omenjene pogovore Juvan razume kot prizadevanja za ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov med ZDA in Rusijo. Meni, da je vojna v Ukrajini samo ena od tem, o katerih se morata strani pogovoriti.

O pogajanjih mimo EU in Ukrajine

Ukrajino in Evropo zaradi pogovorov med Washingtonom in Moskvo skrbi, da bodo pogajanja o končanju konflikta potekala mimo njih. "Če smo optimistični, lahko rečemo, da bo do pogovorov, v katerih bosta vključeni Ukrajina in EU še prišlo, ampak tega ne moremo vedeti, ker so si izjave različnih politikov iz Trumpove administracije nekoliko nasprotujoče," je dejala Juvan.

Pri tem je Putina označila za karizmatičnega voditelja, ki da je Trumpa z enim telefonskim pogovorom uspel prepričati, da je Ukrajina kriva za vojno. "To se mi zdi resnično velik preobrat. ZDA so bile največja podpornica Ukrajine (...) in da Ukrajina čez noč izgubi tako zelo močnega zaveznika, je zanjo res v bistvu konec," je dodala.

Mirovni sporazum se lahko sklene brez Ukrajine

Opozorila je tudi, da se lahko mirovni sporazum sklene z Ukrajino ali brez nje. "Tukaj je zdaj vprašanje, koliko bo Ukrajina pri tem sploh imela izbire. Za zdaj se mi zdi, da ji predsednik Trump ne daje neke možnosti izbire," je ocenila. Trump namreč po njenem mnenju vojno v Ukrajini vidi zgolj kot oviro, ki jo želi čim hitreje odpraviti, ne glede na posledice.

Pri mirovnih pogovorih sicer ne ve, kje točno bi lahko Rusija popustila. "Za zdaj namreč ne kaže nobenih znakov, da je pripravljena na kompromis. Morda bi bila pripravljena sprejeti mirovne sile, ki bi bile avtorizirane s strani Varnostnega sveta Združenih narodov, a pod pogojem, da ne sodelujejo samo evropske države, temveč tudi druge svetovne velesile," je povedala.

Hkrati je spomnila, da Moskva sicer nasprotuje namestitvi vojakov iz članic Nata v Ukrajino in da klasične mirovne operacije zahtevajo soglasje vseh vključenih strani. "Torej, če bi prišlo do namestitve evropskih vojakov v Ukrajino in da bi bili na ozemljih, ki jih je Rusija zasedla, bi brez njene privolitve Rusija to razumela kot agresijo," je dodala.

Napaka Evropske unije

V luči tega je opozorila, da je EU naredila napako, ker je zadnja tri leta vztrajala pri tem, da je Rusija sovražnik in da se z njo ne pogovarja. "Treba bi bilo že prej vzpostaviti dialog za iskanje rešitve," je nadaljevala in dodala, da je bila EU zaslepljena z brezpogojnim podpiranjem Ukrajine in prepričanjem, da Ukrajina lahko zmaga.

EU bi po njenem mnenju morala sprejeti realnost in delati na tem, da postane bolj samozadostna in okrepi lastno obrambo. Pri tem meni, da trenutno unija ne bi mogla v celoti poskrbeti za varnost Evrope in Ukrajine brez pomoči ZDA.