Po načrtu bodo prihodnji teden začeli cepiti z drugim odmerkom cepiva, začelo se bo tudi cepljenje starejših od 80 let, v zadnjem tednu januarja pa bo steklo tudi cepljenje, starejših od 70 let. Slovenija naj bi po dobrih 17.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva prejemala vse do konca marca. Do takrat naj bi ga skupno prejela 245.500 odmerkov, od katerih bo nekaj manj kot 110.000 odmerkov uporabljenih kot drugi odmerek.

Do 1. februarja naj bi Slovenija skupno prejela še 9200 odmerkov cepiva podjetja Moderna, ki naj bi jih porabila za cepljenje nepokretnih bolnikov na domu.

Po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Kreka tistih, ki so preboleli covid-19, šest mesecev po bolezni ne bodo cepili. Tiste, bo so bile ali bodo cepljene prvič, pa bodo ponovno cepili po 21 do 28 dneh. Krek je ponovil, da je njihov cilj 70-odstotna precepljenost. Janša pa je povedal, da naj tisti, ki ne sodijo v nobeno od prednostnih oz. kritičnih skupin, vabila na cepljenje še ne pričakujejo do pomladi.

Po Janševih besedah namreč načrt temelji na strategiji cepljenja, ki jo je vlada sprejela v začetku decembra in predvideva cepljenje po prednostnih skupinah. Med njimi načrt najprej predvideva cepljenje zdravstvenih delavcev, nato starejših oseb, nato kroničnih bolnikov in nato še kritičnega osebja zunaj zdravstvenega sistema (policija, vojska, civilna zaščita, zaposleni v vzgoji in izobraževanju).

Slovenija ima trenutno do konca leta zagotovljenih več kot dva milijona odmerkov cepiv, kar zadostuje za cepljenje 1,1 milijona ljudi, je še navedel premier.

Okoli 1,8 milijona odmerkov cepiva bo dobila od proizvajalcev Pfizer in BioNTech. Najprej je namreč želela milijon odmerkov, dobila jih je okoli 900.000, v petek so skušali pridobiti še milijon dodatnih odmerkov, dobili pa so jih nekaj manj kot 900.000, je navedel Janša.

Zagotovljenih imamo tudi 470.000 odmerkov cepiva podjetja Moderna, ki je še drugo v Evropi odobreno cepivo, a so pri tem po premierjevih besedah "moteči faktor" roki dobave. Nimamo namreč zagotovljenih natančnih rokov dobave, razen tega, da bo cepivo dobavljeno do konca leta, je dejal na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju.

Slovenija kandidira tudi za cepiva, ki do zdaj še niso dobila odobritve v Evropi, je dodal.

Po njegovih besedah država trenutno bolj kot v samo promocijo cepljenja več napora vlaga v to, da dobimo cepivo, pri čemer sam za zdaj ne vidi "težav, da ga ne bi mogli porabiti". Predhodne najave so namreč po njegovih besedah kazale, da se bo cepilo bistveno manj ljudi, kot se jih je dejansko potem. Kampanje za promocijo cepljenja tako na nacionalni kot evropski ravni so sicer pripravljene.

Načrt cepljenja je podrobneje predstavil direktor NIJZ. Prvi so za cepljenje na vrsti zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše občane ter zdravstveni delavci in sodelavci, nato starejši, predvsem nad 80 let, nato kronični bolniki. Pozneje se bodo lahko cepile druge nujne službe, nato pa še vsi ostali. Kot je napovedal Krek, bodo pri delitvi cepiva upoštevali obremenitev posameznih regij z okužbo.

Slovenija bo tedensko prejemala okoli 17.000 odmerkov cepiva, načrt pa natančno opredeljuje skupine prebivalstva, ki jim bodo namenjeni. Cepljenje bodo pozorno spremljali, posebna skupina pri ministrstvu za zdravje pa bo preučila vsak morebitni neželeni učinek.

Tisti, ki ne spadajo v eno od rizičnih skupin, se lahko na cepljenje prijavijo preko eUprave. Po končanem cepljenju rizičnih skupin bodo prejeli obvestilo o času kraju cepljenja po vrstnem redu prijave.

Cepilnim centrom so sicer doslej razdelili 40.000 odmerkov cepiva, večino pa so že porabili, je pojasnil Krek. Ob tem je zatrdil, da so cepiva varna in podvržena številnim preizkusom in protokolom. Pri preizkušanju sledijo predkliničnim in klinčnim študijam in če so te uspešne, se cepivo da v oceno evropski agenciji za zdravila. Proizvajalci morajo agenciji dokazati varnost in kakovost cepiva, uporabljati pa se lahko začne šele takrat, ko dobi dovoljenje agencije.