"Gre za pomembno temo, ki ne zadeva zgolj Hrvaške, temveč tudi sosednjo Slovenijo in širši evropski prostor. Z vstopom Hrvaške v schengensko območje v začetku predlanskega leta so bile odpravljene mejne kontrole, kar je zagotovo olajšalo promet in pospešilo pretok ljudi in blaga. Po drugi strani pa je to prineslo tudi nove izzive, zlasti za obmejna območja. Dejstvo je, da tudi po dvajsetih letih od začetka načrtovanja avtocesta na relaciji Koper–Dragonja še vedno ni bila zgrajena. Vem, da so bili že prej narejeni poskusi tako s strani Hrvatskih cest in ministrstva v komunikaciji s slovenskimi kolegi kot tudi skozi prizadevanja našega nekdanjega evropskega poslanca Valterja Flega, ki je bil avtor sprememb evropskih prometnih koridorjev, ki se nanašajo na Hrvaško v okviru Odbora. Z njegovim angažmajem in podporo vseh takratnih hrvaških evropskih poslancev se je odprla možnost koriščenja 26 milijard evrov evropskih sredstev iz Instrumenta za prometno povezovanje. Koraki so bili torej narejeni, vendar se na slovenski strani situacija na terenu ni spremenila," je dejal Peršurić, poroča Radio Centar Poreč.

Dodal je, da so se po vstopu Hrvaške v schengensko območje ogromni zastoji z meje le preselili v središče Kopra, kjer se ves promet z avtoceste steka na lokalne ceste, ki vodijo proti Hrvaški. Zastoji predstavljajo predvsem problem za Hrvaško, saj gre za goste, katerih končna destinacija je Hrvaška, vendar posledice občuti tudi lokalno slovensko prebivalstvo. Gre torej za težavo, ki jo je treba reševati skupaj s slovenskimi partnerji.

Kot primer je izpostavil veliko število prebivalcev Istre, ki vsakodnevno potujejo na delo ali zaradi drugih razlogov v Italijo in Slovenijo. Med poletnimi meseci in ob koncih tedna morajo na delo odhajati precej prej, kot bi bilo potrebno, prav zaradi prometnih zastojev na teh cestah.

"Obljube o izgradnji hitre ceste, krožiščih in drugih rešitvah poslušamo že vrsto let," je poudaril Peršurić, a do realizacije ne prihaja. Dodal je, da je bil slovenski državni prostorski načrt za cesto Koper–Dragonja sprejet že leta 2004, vendar so usklajevanja, dopolnitve in javne razprave zavlekle celoten proces. 

Peršurić je zato v saboru podal pobudo, da se ta tema dodatno aktualizirala v mednarodnih odnosih med Hrvaško in Slovenijo z namenom, da bi skupaj prispevali k reševanju te "nujne potrebe".