Strokovnjaki opozarjajo na porast nevroloških težav pri generaciji Z, ki bi jih lahko povzročile priljubljene brezžične slušalke z aktivnim dušenjem hrupa. Čeprav so te naprave zasnovane tako, da zmanjšajo hrup iz okolice in s tem preprečijo, da bi uporabniki povečali glasnost, nekateri strokovnjaki menijo, da bi lahko oslabele naravne sposobnosti možganov za obdelavo zvoka.
OPOZORILO ZDRAVNIKOV: Brezžične slušalke lahko sprožijo nevarno možgansko motnjo
Trendi
Bolezen, ki vpliva na zaznavanje zvoka
Težave, ki jih zaznavajo strokovnjaki, niso povezane s sluhom, temveč z nevrološko obdelavo zvokov v možganih. Motnja slušnega procesiranja (angl. Auditory Processing Disorder - APD), lahko močno oteži razumevanje govora, še posebej v hrupnem okolju, kot na primer pri gledanju filmov, kjer je prisotna glasbena podlaga ali zvočni efekti. Ljudje z APD imajo lahko težave tudi pri razumevanju hitrega govora ali oseb z močnimi naglasi. Do zdaj je bil APD najpogosteje povezan s poškodbami možganov v otroštvu, okužbami ušes ali genetskimi dejavniki, zdaj pa strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko slušalke, opremljene s funkcijo odpravljanja hrupa, prispevale k razvoju tega stanja. Po njihovem mnenju lahko dolgotrajna uporaba tovrstnih slušalk možganom odvzame naravno sposobnost filtriranja zvokov iz okolice, kar povzroči težave pri razlikovanju različnih zvokov v resničnem svetu.
Zakaj bi slušalke lahko vplivale na možgane?
Renee Almeida, vodja klinične avdiologije pri Imperial College Healthcare NHS Trust, je pojasnila: "Obstaja razlika med slišati in poslušati. Opazili smo, da se pri mladih slabšajo njihove poslušalske sposobnosti." Tudi Claire Benton, podpredsednica Britanske akademije za avdiologijo (BAA), je opozorila, da dolgotrajna uporaba slušalk z dušenjem hrupa lahko vpliva na sposobnost naravnega zaznavanja zvokov iz okolice, kot so hrup vlaka ali hupanje avtomobilov. "Ko nosite te slušalke, ustvarite lažno okolje, kjer slišite samo tisto, kar želite. Možgani se ne trudijo, da bi ločevali zvoke, kar lahko vpliva na njihovo sposobnost obdelave zvoka," je povedala. Ker možgani razvijajo kompleksne slušne sposobnosti vse do poznih najstniških let, bi lahko prekomerna uporaba teh naprav v mladosti zavirala razvoj sposobnosti prepoznavanja in razločevanja govora v hrupnem okolju, piše Daily Mail.
Kaj je motnja slušne obdelave (APD)?
APD je nevrološka motnja, pri kateri možgani ne zmorejo učinkovito obdelati zvočnih informacij, kar povzroča težave pri razumevanju govora.
Posamezniki z APD imajo lahko težave pri:
✔ Razumevanju ljudi v hrupnem okolju
✔ Sledenju hitremu govoru ali močnim naglasom
✔ Razločevanju podobno zvenečih besed
✔ Razumevanju govornih navodil
Čeprav za APD ni zdravila, lahko bolniki izboljšajo svoje sposobnosti poslušanja z avditornim treningom, ki pomaga možganom ponovno razviti sposobnost prepoznavanja zvoka.
Povezava med APD in ADHD
APD je pogosto zamenjan za ADHD, saj imata obe motnji podobne simptome. Razlika je v tem, da APD vpliva izključno na zaznavanje zvoka, medtem ko ADHD povzroča splošne motnje pozornosti in koncentracije. Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da imajo otroci z APD težave s prepoznavanjem zvoka, medtem ko otroci z ADHD težje sledijo pisnim navodilom in se osredotočajo na naloge. Kljub razlikam pa lahko težave z obdelavo zvoka vplivajo na pozornost in izvršilne funkcije, zato je obe stanji pogosto težko ločiti.
Kaj pravi stroka o prihodnosti?
Dr. Angela Alexander, avdiologinja in ustanoviteljica organizacije APD Support, je izrazila zaskrbljenost, če se tveganje, povezano z uporabo slušalk, ne bo podrobneje raziskalo. "Mnogi starši in učitelji menijo, da je najboljša rešitev za otroke, ki imajo težave s hrupom, nošenje ušesnih čepkov ali slušalk z dušenjem hrupa. Toda kakšna bo prihodnost, če ne preučimo dolgoročnih posledic?" je opozorila. Globalne ocene kažejo, da ima to motnjo tri do pet odstotkov otrok.