Arheološka izkopavanja so bila po besedah Luke Rozmana iz podjetja Luxor zelo uspešna, saj so raziskali bistveno večjo površino, kot je bila znana do sedaj. Kljub temu pa se po njegovih besedah pod današnjo Ajdovščino še vedno skrivajo tri četrtine takratne utrdbe ob mrzli reki. Zato težko pričakuje nadaljevanje arheoloških raziskav, do katerih naj bi prišlo ob prenovi kanalizacije in ozkih ulic na severnem delu opravljenih raziskav na Lavričevem trgu.

Arheološka izkopavanja med letoma 2017 in 2020 so zajela območje obzidja poznorimske utrdbe Castre in obrambnega jarka, v notranjosti naselbine pa so bile odkrite zgodnje in predvsem poznorimske stavbe, kanalizacija in cesta. V osrednjem delu je bil delno raziskan velik stavbni kompleks z razčlenjeno večfazno zasnovo, ki kaže na njegovo pomembnejšo vlogo.

V objektu je bilo dokumentiranih 23 prostorov ter monumentalni vhod z nadstreškom, ki je skozi južno krilo vodil na veliko, s stebri obdano notranje dvorišče. "Glede na najdbe vojaškega značaja, velikost in obliko stavbe ter obcestno lego je bil to najverjetneje osrednji objekt znotraj Castre," je povedal Rozman.

Med raziskavo je bilo poleg odkritih arhitekturnih ostalin pridobljenih še mnogo izjemnih predmetov, ki vsak po svoje pripovedujejo zgodbo o takratnih prebivalcih Ajdovščine.

Drobne najdbe z najdišča, predvsem različne amfore in namizno posodje, kažejo na dobro organizirano oskrbo z različnim blagom, ki je bilo uvoženo iz celotnega rimskega imperija, je povedala specialistka za rimsko obdobje s poudarkom na materialni kulturi in terenska arheologinja Ana Kovačič. Najdbe v centru Ajdovščine so datirane v čas od 1. do konca 4. stoletja našega štetja. Nekatere med njimi nakazujejo na trgovino, druge pripisujejo vojaški opremi, saj predvidevajo, da je bil v Castri nastanjen vojaški garnizon in morda tudi vojaško poveljstvo.

Tako Rozman kot Kovačič sta prepričana, da bi bilo rimskih ostankov in najdb še bistveno več, če ne bi bodočih naselij gradili na temeljih rimskih stavb. Tako sedaj ležijo predvsem pod stavbami ožjega starega dela Ajdovščine in so zato verjetno izgubljeni. Jasno pa nakazujejo, kakšna naj bi bila rimska Castra, zato želijo vsaj najlepše najdbe v prihodnje postaviti na ogled tako domačinom kot tudi obiskovalcem Ajdovščine.

Goriški muzej bo v sodelovanju z Občino Ajdovščina na temo arheoloških izkopavanj pripravil štiri muzejske torkove večere, ki so sicer že več kot 20 let stalnica na gradu Kromberk, tokrat tudi v Ajdovščini. Po prvem večeru bodo sredi marca govorili o vlogi žensk v rimskem obdobju, sledila pa bosta še večera v aprilu in maju. Sklop t.i. rimskih večerov se bo junija zaključil s festivalom poznoantične kulture Ad Fluvium Frigidum, s katerim želijo v Ajdovščini opozoriti na svojo zgodovino iz prvih stoletij.